kaj te maš za žalit emote če nijaš pojma kaj sploh smo kaj sploh delajo pojma nijaš droga ni res pa tud rezanje  redko tak da ne nekaj lapat če niate pojma 

WTF  Mislim, kake ovce ste. A to je vaših 5 zapovedi???
Ne razumem. A če bi vam starši tole rekli kot neke splošne norme, bi se jih držali? Al tud ne? Mene tudi zanima kdo vam je tako možgane opral.
Saj razumem, da v puberteti rabiš neko identifikacijo z neko skupino. Samo še vedno moraš uporabljat SVOJO glavo.

jaz jo čist uporabljam in ne nebi ubogala če bi mi starši to rekli sicer sme pa že dovolj stara

Priznam, da nisem čist vsega prav natančno prebrala. Ampak Karin24, to kar ti pišeš o rejvih in tabletkah je malo mimo. Oprosti ampak takih, ki grejo na party in ne vzamejo nič lahko prešteješ na prste ene roke.

Drugače pa je totalna bedarija izpostavljanje družbe, ki naj bi slabo vplivala na otroke. Vsak si sam izbere družbo in vsak se zase odloča. Kar sem jaz počela v najstniških letih sem počela sama in družba je bila taka, kot sem si jo sama izbrala. In družba je bila ravno toliko stara kot jaz, tako da ne prelagajte krivde na druge mladoletne mulčke.

Pa še en komentar predvsem na fleshBOY pa tudi eemo: nimam nič proti temu, kakšni ste in kaj počnete ampak za božjo voljo, da sta še ZEEEELOOO mlada razumem ampak a dandanašnji pa ni nobene slovnice v šolah? Pa kdo hudiča vas sploh razume kaj hočete povedat pri takem pisanju??!!?? Saj ni treba pisat slovnično pravilno ampak en normalen stavek pa menda znata skup spacat?

Mene pa zanima, koliko si stara in zakaj si se odločila za ta stil in sledenje tem pravilom.

_____________________________

Letos pa bo!

ker je vsaj malo resnice v tem če že v drugem  ni ker   je svet tako nepravičen in je na svetu tolkio joka bolečine in naketeri je ne prenesejo in hočejo nekaj drugega  in stil emo je ta ki govori da je nekje boljši svet kjer bomo jahali na belih konjih  padali v oblake živeli kot se da živeti kjer  bomo vsi prijatelji  mogoče nakladam ampak emo razmišljanje ni tako napačno je zatočišče pred nečim kar boli   vbistvu je priznavanje bolečine in ni vam treba skrbet starši ker mislim da je  boljše da je otrok pol če že je emo kot da je na iglici  al pa jemle mamila

in nevem al pa vsaj pomislite kako bi se vi počutli če bi vam uničevali ta svet edino možnost o tem da si srečen  in zelo  nas prizadene ko tako govorite o naši sreče o našem načinu bolečine ki je boljša

O tem itak vsi sanjamo. Ko dojameš in sprejmeš, da tega pač ni, odrasteš. VEDNO je nekje nekdo, ki je PROTI. Proti tebi, proti meni, proti, tako kot je EMO proti.
Vsekakor se strinjam s tem. Meni je vseeno za stil oblačenja, dokler ne škoduješ sebi oz. moj otrok škoduje sebi. Ker je moj otrok, ker ga imam rada z napakami vred. Starši pač moramo biti sitni. To je naše poslanstvo.  To ne pomeni, da vas nimamo radi. Vsaj normalni starši.  Ne tisti, ki imajo otroke za boksarske vreče ipd.

Joj, sori no, samo tole nakladanje o bolečini pa nepravičnosti pa ne vem še čem na svetu... 
Danes se že 14-letni (pa tud še mlajši OTROCI) se sprašujejo o smislu človekove eksistence, doživljajo neznosno bolečino na tem svetu, sanjajo o ovčkah, konjičkih in ne vem še čem, ki jih bodo popeljali v nevem kakšna nebesa... Ko tole berem, se resno sprašujem, kje živim.

Pač ok, s stilom se odraža drugačnost, uporništvo bla bla, vse to razumem, samo recimo tole razmišljanje:

_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

Kaj vi ne živite na tem svetu, tu z nami?! Ni mi čist jasno, zakaj takšno ločevanje nas in vas?


_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

hmmm...
Jaz pa mislim da če se bo tvoj otrok hotel "zakadit" se bo lahko tudi med tem časom ko vi mislire da ne bo, če bo to hotel sam bo to naredil in lahko tudi tako da vi tega ne boste vedeli. Zakaj? Zato ker znajo marsikaj prikrit pa čeprav starši mislijo da z njim ni nič narobe...
Glede EMO stila pa  Sanjate svet na belih konjih  Lahko si mislite kar si hočete samo tega ni, to pa je lahko edino smrt  Ne vem no al pa sm jst mal čudna

Jao da že pri takih letih tko negativno gledaš na svet, če ti samo preostane še sanjarjenje o belih konjih in padanju v oblake, dost žalostno.

Veš kaj, sreča ni nekaj, kar je dano, niti ni to nekaj, kar nam morajo dajati drugi. Srečo moramo poiskat sami v sebi. Pišeš, da si dovolj stara. OK, potem pozabi na svoje starše, sosede, sorodnike, prijatelje in poišči srečo sama. Pa ne v samomoru, ker je to samo easy way out. Za srečo, notranje zadovoljstvo je treba delat. Tako kot za hrano in preživetje. Samomor in melanhonija, stokanje, kako je svet nepravičen, slab, kako te nihče ne mara,... vse to je bežanje pred samim sabo, pred soočenjem, da mogoče tudi sam nisi tako popoln in si sam odgovoren za svoje življenje in srečo. Samo to je težko, a ne? Veliko lažje je krivit cel svet za svojo usodo, pa kako drugi vse uničujejo, so slabi.... Ma, vrag jih pocitraj. So pač slabi. In kaj zdaj? Jok in stok pa hop na drevo? NEEEEE. Če bi vsi tako razmišljali, bi ta svet šel že zdavnaj k vragu. 
Sama si odgovorna za svojo srečo. Nhče drug ti jo ne more dati in tudi nihče ti jo ne more vzeti. Ko boš to enkrat pogruntala sama pri sebi, boš videla, da je svet kljub vsej zblojenosti in samouničevanju, lep, svetel, pisan.




A veš kaj, islamskih samomorilcem tudi perejo možgane, da ko bodo vrgli pokonci eno tržnico, pobili 100 ljudi in umrli mučeniške smrti (?????), jih bo v nebesih čakalo 50 devic. Ma, revčki, ne vejo, da je že kakih 1000 let nazaj v prevajanju korana prišlo do napake in je bilo tistih 50 devic v začetku mišljenih 50 koz.
Tako da - kako veš, da obstajajo tisti beli konji, oblaki,...? Je kdo prišel nazaj in to povedal? Začni misliti s svojo glavo.
Prijatelji pa ne bomo nikoli vsi. In to je edino prav. Ker razlike so tiste, ki nas poganjajo naprej. Če bi bilo vse enako, uniformirano, bi se vsi imeli radi,... bi bilo hudičevo dolgočasno.

Mislim da niste razumele punce/fanta kaj je hotel povedat. Ste se v vse drugo zapičle, samo v bistvo ne. Najlažje je rečt da so zmešani. Težje se je pa vprašat zakaj so taki.
V glavnem, bistvo vsega skupaj je, da srečen otrok/najstnik ne bo sanjal o belih konjih, smrti, samomoru, sovraštvu.....
Mogoče bo kadil travo, pil, kadil....vse to bo mogoče počel. Ampak srečen otrok/najstnik ne bo zabredel. Ker ne bo imel razloga bežati iz realnosti.
Nesrečni otroci pa bežijo iz realnosti. Eni tako, drugi drugače.
Tako namesto da skrbite da vaš otrok ne bo emo, raje poskrbite da bo vaš otrok srečen, da vam bo zaupal, da vas bo spoštoval. Pa ne boste imele teh problemov.

Karin, se absolutno strinjam. Samo kaj naj potem naredimo z nesrečnimi otroci? Jih kar odpišemo? Če pač starši niso bili sposobni otrokom dati nekih pozitivnih vrednot, potem naj nesrečni otroci kar dvignejo roke nad sabo? Saj ne rečem, če ima otrok 5 let. Ampak če jih ima 16, potem pa že lahko tudi sam prevzame pobudo za svjo srečo, a ne?

Ne, ne more jo prevzet pri šestnajstih. No eni lahko. Večina ne more. Takrat se še iščejo. Ugotavljajo kdo sploh so. In si želijo nekam pripadat. In ker nimajo družine, kamor bi čutili pripadnost. Si najdejo nekaj drugega. Nekateri kaj dobrega, drugi manj dobrega.
Je pa nerealno od 16letnika pričakovat da bo sam poskrbel za svojo srečo. Takrat si še otrok. In vse kar rabiš je da te ima nekdo rad. In včasih pač to najdejo na napačnih mestih.
In takih otrok ne gre obtoževat, ne moremo jim pa tudi pomagat. No saj so organizacije ki skrbijo za take otroke. Sam dejstvo pa je da so taki otroci tudi v navidez super družinah. In starši jokcajo kako se je njihovim najstnikom zbledlo, kako so podivjali, kako so grozni.....odgovornosti pa nočejo prevzet za to da so njihovi otroci ratali taki. Najlažje si je pa oči zatiskat.

Uf, si me sprovocirala, v pozitivnem smislu .

Če nam nihče noče/ne more pomagat, potem si lahko pomagamo samo sami. In tudi če nekomu ponudimo roko, jo mora tisti sprejeti. Ne moremo ga v to prisiliti. Torej je na koncu koncev še vedno vsak odgovoren zase.

Bom zvečer odgovorila, zdaj moram iti.

 pomojem si zelo stroga mama če otroke sploh  imaš ampak oprosti  nisi doben strokonjak da bi kogar koli tukaj napadala z svojimi mnenji in stališči o nas in o tem v kar  verjamemo veš toliko kot vem jaz o tem kaj je zate resničnostin kaj zdaj ravno  misliš tak da sory mislim da nemoreš po svetu solit pameti  z neko navidezno srečo bla bla bla  nevem kaj bi ti naredila če bi bila na našem mestu zagotovo pa ne bi  uporabljala svoje glave in iskala srečo kot budalo in  ti pač verjameš v nebesa kar se mi zdi neumno kot se tebi zdi verjeti v bele konje zato nemoreš  ne nesmeš drugim govoriti kakši naj bomo kaj je prav in kaj ne  ker zamene tvoje življenje napaka   in če si srečna  lepo ti privoščim jaz pa pač nisem ker me je svet prevečkrat prizadel da bi poslušala čenče o iskanju sreče sory malo se zamisli če bi tebi kdo govoril kako moreš živet in še kanček tistega v kar verjameš uničeval ker bi se mu zdelo kul tvoji otroci naj bodo kakši pač sama želiš nas pa pusti z žaljenjem pri miru  ker me isto prizadeneš s svojim govorjenejm hočem reči pisanjem o tem da naj uporabim svojo glavo.................... bla bla bla kot če bi jaz tebi rekla da si koza ali nora ali  da nimaš možganov  pa tega ne  milsim dajem samo primer  ja sory  pa reči će  nimam prav 

< Sporočilo je popravil eemo -- 8.2.2008 15:34:34 >

Eemo, z zgornjim postom misliš mene, a ne?

Najprej bi se ti rada opravičila. Z nobeno zgoraj napisano besedo te nisem hotela kakorkoli prizadeti. Sem pa ti hotela dati malo materiala za razmišljanje. In še vedno stojim za vsem zgoraj napisanim. Je pa res, da bi lahko tisto povedala tudi drugače, na lepši način in bi izpadlo drugače. Res pa te nisem hotela prizadeti. Tako da, oprosti.

Zdaj pa, da grem povrsti.
Sem stroga mama? Kaj pa vem, upam da sem stroga (kar se tiče doslednosti, postavljanja omejitev), a hkrati ljubeča in v podporo hčerki.
In ja, imaš prav, nisem strokovnjak, menda pa imam pravico izraziti svoje mnenje, a ne? Ni bilo mišljeno žaljivo.
In imaš prav tudi glede navidezne sreče. Oz. če obrnem drugače, vse je relativno. Kar je za mene sreča, je za drugega nesreča, kar je meni všeč, je drugemo dolgočasno, ko meni hitro mineva čas, se drugemu vleče.
V nebesa ne verjamem, verjamem v to, da imamo samo eno življenje, to, ki nam je sedaj dano in zato je naša dolžnost, da ga živimo tako, da smo zadovoljni s tem, kako živimo. Kako to izponimo pa je stvar vsakega posameznika. Vsak ima svojo pot v socializem (demokracijo, prihodnost,...),... In nikoli se nisem delala norca iz ljudi, ki verjamejo v nebesa, reinkarnacijo, horoskop, če to delajo zato, ker jih to osrečuje, izponjuje, vidijo v temu del svojega življenja. Se mi pa zdi žalostno, ker obstajajo tudi ljudje, ki vzamejo za sveto vse, kar jim nekdo servira, ki nikoli ne podvomijo, zato, ker je lažje, če nekdo drug usmerja njihovo življenje ali da se počutijo sprejeti ali kaj tretjega. Ampak po drugi strani, mogoče je tudi to edino prav, ker se tako počutijo varne in zadovoljne.
Ali uporabljaš svojo glavo ali ne, tega pa res ne vem.  Kakor tudi ne vem ničesar o tvojem življenju, zakaj in kdaj si se odločil/a za tak stil, kaj ti pomeni, zakaj ne kakšen drug način, kakšni so odnosi s tvojo družino, kaj se je zgodilo, da si izgubil/a vero v srečo in lepšo prihodnost, koliko si star/a...

Žal mi je, da te je tvoja okolica vedno znova razočala in pustila na cedilu. Tega si nihče ne zasluži. Vsak bi moral imeti ob sebi nekoga, ki bi ga podpiral in mu ponudil ramo v oporo, ko bi jo potreboval.

Lahko še predlagam, da, če bi hotel/a nadaljevati to diskusijo, da preideva na ZS? Da ne svinjava teme.  No, kakor hočeš.

Pa naj se življenje obrne tako, kot si sam/a želiš.

ankica upam da tudi jaz tebe nisem prizadela  apmak  malo me je vseno prizadelo ampak bom prenesla in ja imaš prav škoda ker nimam nikogra ampak imam že tolikokrat razbite sanje  ubičeno prijateljstvo toliko dni ko sem jokala sama pa me nihče ni niti vprašal kaj je narobe ko sme bila tako zelo an tleh  pa sme bila zadnja ki so se sploh spomnili name  ampak vem da bom nekoč živela nekje kjer bo lepše in ker sem bila tolikokrat prizadeta  in me je bilo samo strah da nočem več sprejeti pomoči ker me strah  no ampak saj o vsem ma vsak svoje menenje no upam da  mi nisi preveč zamerla aja pa še to   pusti svoji hčerki  živeti vsaj malo  po svoje  ker  bo sama želela poskusitit in bolje da s tabo kot sama verjemi s vsemi ej tako če bo želela  prižgati cigareto jo prižgi z njo to je samo primer ker poskusila bo zagotovo no še enkrat upam da te nisem užalila

 Ne, me nisi prizadela, ne skrbi, sem že veliko hujšega slišala v življenju, sploh pa ne jemljem kot slabe besede ljudi, ki imajo trenutno veliko težav sami, saj je takrat težko razmišljat s trezno glavo.

A veš kaj, ti se kar jokaj. Jok je zelo dobro zdravilo. Samo potem, ko se zjokaš, poglej malo okoli sebe, ker sem prepričana, da boš opazila ljudi, ki ravno tako rabijo pomoč. In so bili ranjeni, nobeden jim ni pomagal, si ne upajo odpreti. Težko je, če ni nikogar, ki bi te poslušal. Danes je žal tako, da si vsi nadevamo vse večje oklepe neranljivosti, da se zaščitimo pred drugimi, pred slabim. In nočemo pomagat tistim, ki rabijo pomoč, ker nas je strah, da bomo tudi sami ranjeni. Večina ljudi, ki navzven delujejo nesramno, arogantno, zajedljivo, odmaknjeno,... ima sama svoje probleme, s katerimi se soočajo in to kažejo kot nepomoč drugim ali kaznovanjem samega sebe. Niso ljudje slabi ali odmaknjeni zato, ker nočejo pomagati, temveč zato, ker se bojijo zase, za svojo dušo.
In če si najstnik, ko tisti smotani hormoni delujejo po svoje, je še toliko težje. Ma, če povem po pravici, meni je bilo kot najstnici grozno. In hvala bogu, da sem ven iz tega obdobja. Saj je v vsakem nekaj lepega, ampak je bilo res najtežje mi konec osnovne šole in v srednji. Pravih prijateljev nisem imela, fanta tudi ne, s starši sem se kregala in so bili najbolj grozni ljudje na svetu (zanimivo, a ne, danes se pa prav fajn razumemo),. nič mi niso dovolili.. Pa sem nekako le prigurala skozi, šla v Lj. študirat in se odločila, da spremenim samo sebe, da bom poskušala biti bolj odprta, samozavestna in sem dobila super fanta in prijateljico, ki jo ne zamenjam za nič na svetu.
Tako da ti čisto nič ne zavidam situacije v kateri si, hočem pa ti povedat, da bo bolje. Pa čeprav mi sedaj ne verjameš in ne vidiš sončka. Bo bolje. Tudi na temu svetu je lepo.

Glede vzgoje moje hčerke pa, se strinjam s tabo. Neke meje morajo biti, jih je pa potrebno z leti in izkušnjami širiti. Ne morme ji preprečiti, da ne bi pokadila cigareto, kakšen joint ali kaj drugega, lahko pa jo naučim, da bo poznala, kje je dovolj in da ji bom v podporo, če bi me rabila. Ampak do tega je pri nas še 10 let.

En velik objem in vse najbolje ti želim. 

jao ste vi tle,vi sploh ne razumete ja sj logikus kwa bote vi tle razumel ene emote to je pač stil oblačenja in način izražanja čustev...kr emoti so vsi tisti k se ne razumejo s familijo,pa love,prjetli.... kr če je pa glih kakšn emo k je srečn,razvajn,iz srečne familije je pa fejk emo... sam useen...pač ne razumete...

 Mislim????

Ja, je boljši svet. Samo nihče ti ga ne bo pričarala, ampak boš morala pljuniti v roke in nekaj narediti za svoj boljši svet. Mislim halo? Mularija.



_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Obstajamo tudi taki, ki smo bili čisto povprečni otroci, brez EMO stila in rave stila in ne vem kaj še vse. Pač, taki povprečni, normalni. Pa ne čutim sedaj nobenega pomanjkanja.

Tale stil pa mi pač ni všeč, mi je preveč grozljiv. Od slikc, ki so sicer gor, ne vse, u glavnem, če pomislim na tistega, kaj je že, Ozija Osborna, me kar strese. A ni to ta stil .