Se strinjam z April. O tem ali je po riti primerna vzgoja ne bom razglabljala, čeprav mislim da kakšna vzgojna po riti ni nobena katastrofa.

Glede na tvojo konkretno situacijo je April dobro povzela. Gre za trmo dvoletnika. Ko je dvoletnik v transu ne pomaga nič, ne kričanje, ne ena po riti, ne objemi...Z eno po riti pri dvoletniku samo sebi ventil sprostiš. Ko mine to obdobje trme vidiš kakšen je otrok. Do takrat pa rabiš veeeeeeeeliko potrpljenja.

jaz vidim pri mojem možu, ki tamalga daje spat. Tamau v 90% poje v posteljici preden zaspi, ker imata cel obred pred spanjem, jaz takega potrpljenja nimam. Moja tašča na tamalga (ga je čuvala eno leto in sedaj 3 ure na dan) še nikoli ni povzdignila glasu. Jaz se samo čudim.

najbrž ti nisem veliko pomagala. razumeti moraš, da tvoj sin ni  nevzgojen in ti nisi slaba ali pa ne znaš vzgajati, ampak tvoj sin je v takem obdobju ko preizkuša in odkriva svojo voljo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Joj, Nalin, močno, močno sočustvujem s tabo, ker je meni moja tastarejša (takrat 2 leti) isto počela, ko sem bila visoko noseča kot ti. Vsak dan iz vrtca je bila nočna mora. Sicer ni tekala na cesto, se je pa metala po tleh in ni hotela hodit. Tud jaz je nisem mogla nosit (imela sem vkleščen živec pri trtici in sem se premikala ko invalid), parkrat sem jo zagrabila za roko, ampak čez zapestje, da se ni mogla odtrgat in sem jo vlekla do doma-zgledalo je obupno, sploh ker je zraven tulila kot žival.
In kot sem že napisala, ja, v tistem obdobju sem jo parkrat čez plenico po riti (res, da skor nič ne čutijo, kot si sama napisala), ampak mogoče je že sama gesta dovolj, za našo je bila, da je videla, da je mami resnično dvignilo pokrovko, sicer je včasih tulila do doma, ampak hodila pa je ob meni.

Gina, nisva se razumeli. Naša mala ima meje, ampak jaz jih nisem dosegla z eno po riti  , sem pač šla daljšo pot... Ki je meni bolj vešeč, pa čeprav mi pobere več energije..

A veš, da so delali raziskavo o tem kako ena po riti vpliva na otroke oz. ali jih to spametuje...In prišli so do zaključka, da tisti otroci ki so dobili eno po riti, niso bili kasneje nič bolj pridni, še vedno so potrebovali eno po riti. Če bi ta ena po riti bila res dobra vzgojna metoda potem bi jo starši uporabili enkrat in bi bili ok..Pa ni, uporabljati jo moraš kar naprej, isto kot vsako drugo.

Pa še nekaj mi ni jasno, vse pišete, da je dobil eno čez plenico, ampak ga tako ali tako ni nič bolelo Čemu je potem dobil eno čez rit, pač zato, da vržete ven svoja čustva, ker vas otrok ne uboga ..Ker potem bi lahko tudi po mizi udarili pa bi bil učinek isti..No, tole mi res ni jasno..

Glede hranjenja, midva z možem pojeva pa ona tuli ali pa ne...In , če se ne umiri in poje jaz pač kosilo odstranim, ni več..Je lačna čez pet minut, dobi jabolko..Ampak kosila ni več, ker se ni lepo obnašala.. Pa zato ni dobila ene po riti.

Gina, glej, pravzaprav se najina mnenja razlikujejo samo v tem, da sem jaz res proti eni po riti, tebi pa je to sprejemljivo..Kar se ostalega tiče pa se strinjam s teboj.

Pearl, Moram reči z vso pohvalo svojega otroka, da mi je zelo všeč, da v njenem odnosu do drugih otrok ni zaznati niti kančna nasilja in to je tisto za kar se splača vzgajati otroka brez tepeža in psihične sile.
 Tole, kar si napisala mi je všeč Tako je tudi pri nas...In upam, da bo še naprej...

Nalin, tole s cesto..Dobrodošla v klub No, naša ne leta na cesto, pravzaprav ni to še nikoli naredila ampak noče dat roke, ko hodi ob meni, pa potem full počasi hodi in nikamor ne prideva...Ali pa laufa, ona ne zna umirjeno, nomalno hodit..Ali je full počasana ali pa mega hitra ..



_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Poglej pearl, ena reč je, ki se je ti ne zavedaš. Tvoj otrok ni miren zaradi tvoje vzgoje, ampak zaradi genov. Pri mirnem otroku si ti lahko prizadevaš ali pa niti ne toliko, ap gre vse kot po maslu, čist enostavno. Pri zelo neustrašnem se boš pa lahko na glavo postavila, pa bodo vse stvari vedno samo po otrokovo, brigala ga boš ti in tudi dosegla ne boš nič. Sem ap jaz enako mislila kot ti, dokler sem imela samo enega samega, pridnega, mirnega otroka. Še danes je čist izi za živet z njim. Ko sem dobila pa drugega, ki je nasprotje tega, sem se pa mislila v zemljo vdret od sramu, kako sem lahko v sanjah pomislila, da sem jaz "kriva" za to, da je moj prvorojenec tako zelo miren in prijazen. Samo to moraš doživet, da štekaš. Sicer se strinjam s tabo, da obstaja mnogo metod, za doseganje cilja, pa da je marsikatera boljša in da tudi čisto učinkuje pri večini, pa tudi sama se jih poslužujem, ker me zmrazi, če slišim, da je kdo koga premlatil, vendar ne govorimo o tem, zamenjujete reči.

Ena je rekla, zakaj otroka udariš, če ga itak nič ne boli? Najbolj verjetno zato, ker mu s tem pokažeš, da si močnejši, da bi ga lahko zares udaril in da imaš tak namen, če se ne spametuje in neha skakat na cesto. V bistvu ga ustrahuješ s svojo fizično močjo. Kot sem rekla, zame je strah v določenih primerih pozitivna motivacija, npr. pred skakanjem na cesto prav zihr, ali pred drogami ali pred alkoholizmom ali pred posledicami neodgovornosti ali pred čimerkoli, kar bi ti sicer v življenju prineslo večje posledice kot je ena čez rit - kjer to pomaga seveda. Se strinjam, pri enih nič ne pomaga. Mislim, da ima moj otrok to po meni. jaz nimam meja tukaj, neustrašna od nekdaj.

Pa še ena je pisala, da imajo starši ne vem kakšne otroke, sploh nisem razumela izraza: AP?? Razsvetlite me, kaj to pomeni? Jaz imam tri popolnoma različne otroke. Pa imam do vseh enako vzgojo. Pa so resnično vsak totalno na svojo stran, od popolnoma neproblematičnega otroka, ki te lahko tudi sem in tja malo zjezi, do druge skrajnosti in totalne neustrašnosti, pa tretji, za katerega komaj vemo, da ga imamo, tako zelo zelo je enostaven.
Pa to je pogost pojav. Učim večkrat bratce in sestrice, pač tekom let naletim nanje in redko so vsi mirni ali vsi "razturači". Različni so, kljub isti vzgoji in ok je tako.

Nisem AP frik, mi je pa všeč kar precej njihovih idej...ne vem, od kje ti podatek, da gre za neobvladljive otroke . Mičica je navita sto na uro, obvladljiva pa tudi, vsaj meni se zdi. Imam pa jaz ponavadi veliko energije....ponavadi.

In otroci rabijo dotike, tudi v jezi.

Ni nujno res. Odvisno od otroka. Nekatere otroke objemi in dotiki še bolj razbesnijo in rabijo svoj mir da se umirijo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Gina, mislim, da je Pearl mislila to, da njen otrok ni nasilen do drugih, nasilnost je včasih posledica vzgoje. Naša je tudi  nenasilna do drugih, se ne spomnim, da bi kdaj koga udarila...Je ene parkrat ugriznila, ko je bila še manjša in se je branila, ampak tudi to lahko preštejem na prste ene roke...

Lukrecija, otroci potrebujejo dotike... Čimveč, čimbolj..A veš, da so bili otroci po sirotišnicah ob stenah, so se stiskali k stenam, da so nadomestili dotik s starši...Res, nekateri morda rabijo svoj mir, da se umirijo, ampak, ko se vsaj malo umirijo pa potrebujejo objem, da jim pokažemo da jih imamo radi kljub njihovem trenutnem obnašanju..
In naša tamala sploh ni neukrotljiva, le od kje ti to Je samo normalna skoraj 3 letnica Načeloma z njo sploh nimamo težav, pravzaprav je njena edina naukrotljivost tole z roko..Te ne da in ne da, je pa res, da smo dosegli napredek. Sedaj že kar sama reče, da bo šla zraven v trgovino in da bo dala rokico In jo res da...Aleluja

Nalin, jaz sem letos poleti, ko sem bila noseča in sama s tamalo velikokrat vzela voziček, da sem jo dala noter, ko nisem več zmogla njenega tempa...A si probala z vozičkom. Jaz sem jo lepo privezala in je bilo. Je pa res, da se naša v vozičku rada vozi.


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Nalin, sem sedaj videla oz. bolj podrobno prebrala , da ne mara ravno vozička...Kaj pa če ga privežeš noter? Tole kar ti preživljaš je res full nezavidljiva situacija, jaz sem včasih sama sebe klela ker nisem s seboj vzela vozička...In sva se s tamalo vlekle po mestu kot megle, ker je hodila full počasi, zunaj pa vroče kot v peklu in jaz noseča 
Sem pa ravno zadnjič, ko je Liza spet bila v elemnetu laufanja po mestu, rekla možu, da ji bom drugič gor namontirala vajeti pa bo mir ...


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Zakaj mi ne verjameš, da je nenasilna zaradi genov, ne zaradi vzgoje?? dandanašnji je zelo zelo zelo malo otrok, ki bi bili doma tepeni, trpinčeni ali kako drugače zanemarjeni. Saj obstajajo, nič ne rečem, ampak jih je zelo zelo malo. Ti otroci znajo biti agresivni včasih. Vendar jih je 1% dandanašnji. Trdim pri vsej zavesti in več kot 15letnih izkušnjah z množicami otrok. Kakšne od otrok je lahko nasilen zaradi vzgoje v obratnem smislu - nevzgoje namreč ali preveč dopuščanja vsake sorte vedenja. Od tega pa rata nasilnih še kakih 10% otrok, eh ne, najbrž še manj. Vsi ostali so nasilni zaradi GENOV, pa če mi verjameš ali pa ne. Tko je.

Gina, kaj pa vem ..Jaz še vedno mislim, da ni vse odvisno od genov in da niso za vse krivi slabi geni, kot tudi ni vse odvisno od vzgoje oz. ni za vse kriva vzgoja...

Jaz in brat - vzgoja ista, pa sva kot dan in noč...Na vse imava drugačne poglede, v ničemer se ne strinjava...Jaz sem vedno hodila po marginah, bila full uporniška, skratka otrok, da dol padeš on pa je bil moje nasprotje...Marsikdo bi rekel, ista vzgoja pa tako različna otroka, ampak midva pravzaprav nisva različna, imava kar podobne značaje - genetika, razlika med nama je v tem, da se jaz staršem nisem nikoli želela podrediti, medtem ko je on naredil vse kar mu je mama rekla. Marsikdo bi rekel, da sem jaz bila težek otrok za vzgajanje, ampak ko danes gledam nazaj vidim, da bi se s pravim pristopom dalo naredit marsikaj. Naša mala je moja kopija, kar je po eni strani fajn, ker jaz točno vem kaj so moji starši delali pri meni narobe, po drugi pa ni fajn, ker sva zaradi podobnih značajev veliko v konfliktu.

Je pa res, dva otroka nista enaka..Pri nas se to vidi že sedaj, ko je Arsen pravzaprav še dojenček.. Zato pa otrok ne smemo vzgajati po kalupih, ampak se moramo vsakemu otroku malo prilagodit. Seveda, ogrodje je isto potem pa vzamemo pri vsakem otroku drugo nianso...


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Skuštrana, zelo lepo si opisala različne gene. Določena podobnost, ki jo opažaš, pa v bistvu pride zaradi vzgoje. Vrednote mislim. Se pravi je po moje točno obratno, kot si napisala.Sva tudi midva z bratom totalno različen karakter, vendar so nama privzgojili enake vrednote: familija, otroci, to je najpomembnejše, oba deliva denar, znava z njim ravnat, ker sva oba zrasla brez denarja gor, oba sva samostojna, neodvisna, borca za pravico...oba sva bila to prisiljena razvit, ali pa nama je bilo omogočeno. Vendar še vedno trdim, da če bi vzgoja lahko delala čudeže, da bi bila midva zelo podobna, pa vendarle nisva. Zaradi genov. Enako je z vama z bratom.
Se pa strinjam, vzgoja lahko pripomore k lažjemu in lepšemu razvoju, lahko pa vse skupaj zelo poslabša. Nikakor in pod nobenim pogojem pa ne more delat čudežev, kot so ti, da bi bil tvoj otrok priden ali miren pri dveh letih zaradi tvoje vzgoje. Tak čarovnik ni pa noben človek. Tak čarovnik so geni. Aja, mogoče bi bil priden, če bi bil srednje preplašen, pa bi ga mlatila doma, ampak tega pač ne delaš niti hvala bogu ne nameravaš. Zaradi lepe besede pa nobenega, ampak nobenega otroka, ki je rojen z genom za totalno hrabrost ali preveč testosterona mogoče, ne bi spremenila v pridnega otroka, ki sedi pri miru. To je iluzija, o kateri se lahko samo sanja.

Lahko kultiviraš take gene, da niso čisto podivjani....toliko moči pa ima vzgoja :).

Ne boš pa živega otroka preobrazila v mirnega....razen če ga čisto ne dotolčeš...ampak tisto ni več vzgoja, temveč represija.

Ja no, to sem hotela povedat, sam jaz ne znam tolk na kratk

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

_____________________________

V našem kraljestvu domujeta princesa Eva in mali naslednik Žiga!

Hm....nisem proti, če je potrebna, ampak pr nas kar v večini besede zaležejo.
Se pa spomnem prve frcke po riti...ko je tišala prste v vtičnico . Takoj zatem sva obe  jaz od prestanega strahu, ona od frcke.
Hm...Malček palček jih pa še ni dobil(19 mesecev, ni potrebe)

Hehe. Tole z AP je najbrž letelo name. Nič hudega. Tudi jaz imam čisto obladljive otroke in v vrtcu so popolnoma enaki vrstnikom. Pokurijo pa ogromno moje energije, ki mi je včasih enostavno zmanjka.



_____________________________

Gospa sem.

Toel se naša ni mogla..Hvala bogu za vozičke s pettočkovnim pripenjanjem
Če je res takšna kriza in te je full strah, probaj s tistimi vajetmi za učenje smučanja. Ali pa mu okoli trebuha, no, pod pazduho naštimaj sling in ga drži   Jaz bi sigurno kaj takega naredila, če bila takšna kriza.


Gina, pa si zadela bistvo - če ima otrok slabe gene jih lahko popraviš z vzgojo, če je pa še vzgoja slaba potem je pa štala In če ti otroka, ki je že po naravi nagnjen k nasilju še spodbujaš s tem, da ga udariš po riti kadar naredi kaj narobe potem to ni prava vzgoja, ker ima poleg slabih genov še slab vzgled staršev..Takšen otrok bo potem sigurno nasilen do ostalih, če pa bi imel doma dober vzgled, da ne tepemo bi pa verjetno še dalo kaj naredit...Tako nekako si jaz to predstavljam. Meni se zdi pri vzgoji full pomebno, da znamo starši prepoznati prednosti (dobre lastnosti) in slabosti (slabe lastnosti) našega otroka ter da delamo na tem, da se te slabe lastnosti ne razvijejo v preveliki meri, pohvalimo pa njegove dobre lastnosti...Saj veš, noben človek ni poosebljena dobrota, prav tako pa ni nihče poosebljena  zloba.


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Ha, ha, skuštrana, zdaj se pa sama sebi smejim, ker sem se odločila, da ne bom več pisala, zdaj si me pa uspela spet malo izzvat. Jaz se sicer načeloma strinjam s tabo, v veliko rečeh, vendar si zdaj privlekla ven spet eno trapasto izjavo naših knjig. Nekdo si je izmislil, da je to, če otroku daš eno čez rit slab zgled in da otrok dela, kar vidi. To je ena od bedarij , ki ne držijo skoraj nikdar, razen v primeru zanemarjenih in pretepenih otrok. Jaz ti prisežem, da moja dva starša nista nikdar zaklela, pa sem jaz kot tinejdžer preklinjala kot madžar, pa prisežem, da me moja mati ni nikdar udarila, oče pa samo 1x v lajfu, pa da sem bila že tedaj prepričana, da bi brata morala vsaj kdaj čez rit, glede na vedenje, stepla z njim sem se pa itak mnogokrat, pa prisežem, da nista nikdar tulila, oba sta bila ful tihe sorte, jaz sem pa v teenagerskih časih bila sposobna tulit tako, da se me je slišalo iz vrha visoke stolpnice v pritličje, pa moj brat tudi. Tako da...tale o zgledih bo čist mimo. Pa še dodatno sem prepričana, da če otrok teče na cesto in mu daš eno čez rit, da ga s tem kvečjemu naučiš, da če počne neumnosti, da bodo v življenju v praksi vedno in brezpogojno posledice (povozi te avto, če skačeš tja). Pa nič drugega. In te posledice niso tolk hude, kot če bi ga res avto povozil. Če otroku daš eno čez rit,  ga naučiš, da če bo počel življenjsko nevarne neumnosti, da se to ne bo dobro obneslo - bo bolelo. Strezni ga v bistvu vsaka posledica, oz. ga nauči, da če bo počel neumnosti, da bo posledično sledilo nekaj slabega. Nič ne rečem, da je v mnoooogih primerih kakšna druga posledica boljša, nikdar nisem govorila o tem, da je ena čez rit najboljša varianta, niti nisem rekla, da jo prakticiram, govorimo o eni čez rit, ko nič drugega ne učinkuje. Ko otrok nima elektrike.  Poudarjam tudi, da, ne govorim o pretepanju - tega v modernih časih tudi resnično ni veliko. Vem da v malem procentu še obstaja in ogorčena sem nad tem, vendar je take vzgoje količinsko mnogo manj, kot točno druge vrste vzgoje, ki se ji reče, moderna vzgoja brez karšnihkoli posledic, (razen razlaganja, ki pa ni posledica sploh), ki otroke v enaki meri zanemarja, ne upošteva in jim povzroča trajne življenjske posledice, za katere pa njihovi stari sploh ne vedo, saj so prepričani, da oni delajo dobro....pardon, oni so prepričani, da delajo najboljše mogoče sploh. posledice pa so enako hude ali še hujše kot pri pretepenih in zanemarjenih starših. Vem, spremljam te reči že kar nekaj časa, to povedo ljudje iz prakse iz domov, kjer take otroke dobivajo. Žalostno.

S tem pa se strinjam.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Pa s tem tudi. Našemu se "vtrga" do konca, če bi ga hotela v jezi k sebi stisniti in objeti. Verjemite, da sem probala....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore