Zdravo punce!
Zdaj ko je že en teden za mano, malo lažje pišem o teh stvareh. Ja, naredilo se mi je tisto, kar misliš da se tebi to ne more nikoli narediti, pač žal nas doletijo tudi neprijetne stvari.
Bila sva v veselem pričakovanju, saj bi se nam pridružila še ena pikica. V petek popoldan sem imela rahel rjav izcedek (isto kot priprvi nosečnosti), nato še majhen strdek (hudooo, kaj je zdaj to????). Nato pa zatišje spet nič in vse ok! Po pogovoru s kolegico se odločim, da vseeno grem na UZ! Pridem v bolnišnico, kjer me najprej zdravnica pregleda vaginalno, vse ok, nič posebnega. Nato pa UZ in besede zdravnice ("saj to ni nič več nič") svet se mi je sesu !! Kaj ni več nič?!? Ja, plodek mi je v 8 tednu umrl ( naj bi bil pa v 11 tednu). Naslednji dan sem imela čiščenje. Zdaj pa ležim in sama sebe nekako prepričujem, če je že moglo se to narediti, boljše da se je to naredilo že zdaj.
Zdaj šele zastopim in občutim vaše bolečine in negotovost in res sočustvujem z vami!!!!! pravijo, da mati narava poskrbi za vse. Ampak zakaj glih nam, meni?! kaj človek naredi narobe? Bojim se mesecev, ko bom gledala bušije in nato dojenčke, ki bodo rojeni takrat ko naj bi se rodila moja pikica!!!!
Zdaj pa samo še čakam, da neham krvavet. Na začetku nisem skoraj nič krvavela, nato pa po štirih dneh močno, zdaj ko pa spet ležim je malo boljše. Upam, da se mi kej ne zakomplicira.
Želim vam, da bolečine čimprej minejo, ter da boste kmalu spet v veselem pričakovanju in v lepi brez zapletov nosečnosti!!!!!
Tassa