Mič spet smo pri sreči
Ne čokolada v mojem primeru ne pomaga
Če bi bi bila že zdavnaj zdrava

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

Pozdravljena.
Tudi jaz sem imela podobne težave oz. še hujše, ko niti delat nisem mogla. Pomaga, če mene vprašaš edino psihoterapija. Vendar ne takoj, ker se tudi nabralo ni hitro. Svetujem ti, da poiščeš psihoterapevta, saj ni nujno da v ambulanti, jaz sem takega, ki "fuša" doma. Je pa mnogo cenejši, drugače si ga žal ne bi mogla privoščiti. Še prej pa sem hodila k bionergetiku, homeopatu...Saj do neke mere alternativa pomaga, ampak če si  v glavi ne razčistiš, potem se znova pojavlja. Me pa res zanima, kakšne težave si imela, preden se ti je to pojavilo, mogoče je bilo samo otroštvo pri tebi dovolj...
Vse dobro ti želim.
Lp

pazit je treba full pri zdravnikih, se spomnim da je mene enkrat poslala zdravnica k psihologu, ta pa mi je dal Prozac in čao  Seveda ga nisem nikoli dvignila kakor se nisem niti nikoli vrnila nazaj, sem pa šla čez par let k terapevtki, kjer je bila čisto druga zgodba
Žalostno no

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

Veš, tudi jaz sem najprej dobila Helex, zato ker sem bila v šoku. Vzela sem 2, pol pa me je postalo strah, če bi postala odvisna od njega. Pa nisem vzela nič niti 1 mesec. Ta mesec je bil najtežji v mojem življenju. Potem sem se le nekako zmigala k zdravniku in pod težkim pogojem vzela recept in šla v lekarno po antidepresive. Ja, ni kaj, moraš si v glavi pošlihtat in to je to - pač, če je treba, je treba. meni prvi AD niso pasali, sem se v 6 mesecih jemanja zredila 10 kg, potem mi jih je menjala, pa je zdaj Ok - funkcioniram skoraj tako kot prej.
Veš, AD samo pomagajo preiti skozi največjo krizo. Veliko je pa na tebi. Jaz sem precej spremenila način življenja. Kolesarjenje, rolanje,.... Kompromisi,.... bla bla bla
O tem bi lahko govorila še in še

In zakaj je to tabu tema? Čez nekaj let (npr.10) bo to nekaj povsem običajnega. Dejstvo je, da je v SLO tega ogromno, le da se o tem ne govori. Še vedno je neka "sramota" za posameznika, vendar v končni fazi je to le bolezen tako kot npr. angina. Pride in gre - jo je pač treba zdraviti.


_____________________________

Kdor ne zapusti obale, nikoli ne spozna skrivnosti oceana.

SPACEY, poglej si tole temo tukaj, kjer je ena punca razkrila svojo zgodbo. Zelo poučna doživeta izkušnja, ki je res vredna , da jo prebereš.

KLIKNI TUKAJ

Hvala Taly, že berem..

_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

Ne skrbi Spacey, anksioznost je lahko ena izmed spremljevalk neoptimističnega razmišljanja ob človekovem prehajanju iz enega desetletja njegove starosti v naslednje (iz 20ih na 30ta, iz 30h na 40ta...). Takšno spremljevalko je življenje namenilo meni, kar me je nekaj časa držalo nekako "pod gladino"... Ob napadih ti morda lahko pomaga to (ali vsaj omili), da zapreš oči, skušaš misliti na nič (ali kaj lepega) in skušaš čimbolj pravilno in počasi dihati. Življenje nam pač prinaša stvari, s katerimi moramo živeti (preživimo pa lahko vse).

Bistveno zate je, da si po nepotrebnem ne delaš skrbi. Poišči zaupanje v najbližjih, da te ne bodo skrivnosti pahnile še v globljo "temo". Pogovori se z njimi in pusti Helex v predalu. Mojega prijatelja je Helex uničil. Postal je druga osebnost s tretjim karakterjem. Na koncu je fizično obračunal z najbližjimi in odpotoval na drugi konec sveta. In če danes iz svojega življenja še zmore iztisniti kanček čustva, je to zato, ker je v telo pozabil vnesti kemijo. Človeško telo za svoje življenje proizvede vso potrebno kemijo (največkrat v obliki hormonov). Vsekakor poskusi brez konzumiranja - gotovo bi ti boljšo diagnozo kot prezaposlena zdravnica (saj ni Dr. House) postavil Dr. Marušič, ki je tip "in gamba".

V glavnem nisi sama... S tabo smo vsi na ringaraji...
x

Danes je spet tak malo "čuden" dan.. Spet me malo grabi, a se skušam kontrolirat, mirit, usmerit misli nekam drugam..

Hvala vsem, ki ste mi pisale na ZS in seveda tukaj. Za vse vaše spodbudne besede in deljenje izkušenj.

Mogoče katera ve, kako naj pridem do dr. Marušiča? Vsaj do telefonske številke.. 

_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

Tole spodaj sem našla, spacey. Če je to to. 
SEZNAM
Sicer pa...Različni ljudje bolezni doživljamo različno. Ni ti potrebno imeti posebnih sposobnosti, samo vero vase in v ozdravitev sebe. Spoznanje, da lahko. Drži se, draga moja.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

OK, da dodam še svoj piskrček!!!

Spacey! NIsi edina, ki te pestijo taki problemi, jih imam tud jaz, in to že od letošnjega marca, pa se jih kar ne morem otrest.

Naj povem svojo zgodbo, mi težko to naredit pred javnostjo, čeprav je to taka delikatna tema.
Začelo se je s paničnim napadom, kar tko na celem, prešlo je v panično motnjo, tesnobnost, anksioznost. Bila sem pametna, bolj kot zdravniki in seveda nisem tela pit Ad kar nekja časa. Heleks sem vzela samo ob paničnem napadu. In tako sem se matrala en par mesecev, sem se pa navčila samokontrole in obvladovanja teh notranjih čustev, občutij, ščemenja, tiščanja.  En čas je bilo bolje, nato slabše, seveda pa sem se vseeno spametovala in začela pi Ad. In hvala bogu da sem jih, škoda da se jih nisem lotila že takoj pit. PO kratkem času se mi je stanje veliko izboljšalo, paničnega napada nisem nikol več mela, me pa velokokrat tišči v prsih, tesnoba, srce mi nabija, glava boli,... SEm bila trikrat pri psihiatru, kar ni imelo nekih pomembnih posledic na zdravljenju, dobila sem AD. Sem pa bila pri psihologu, ki mi je bil všeč in sva se takoj zaštekali, povedala mi je kako ona zdravi. In naj dodam da psihologi ne dajejo zdravil, zdravljenje temelji na pogovoru in učenju obvladovanja svojih občutij, predvsem ko prenehaš pit tablete.

Moje stanje je verjetno posledica preobremenjenosti, vsega se mi je preveč na kupu nabralo, pa je počlo!!!
Predlagam ti oz. vsem, ki imajo te težave, da poiščejo pravočasno pomoč. Jaz sem preveč časa čakala, zato sem pa "zmešana" že skor eno leto. Če se pravočasno pomaga, se stanje prej znormalizira. Čeprav te to verjetno stalno spremlja.

NI pa lušna zadeva, zna kar na glavo obrnt življenje tebi in družini, in v takem stanju nisi nikomur v pomoč!

Spacey, lahko mi pišeš na ZS se lahko kaj več pomenive! SEm  namreč postala dr. psihiatrije! Namesto, da bi se učila za izpite na faksu,...