Aja pa še to za Frutko: Bager je pa itak zakon!

Seven RR tvoj odgovor se mi pa zdi zelo žaljivo napisan in se ti opravičujem, če te je karkoli razjezilo v mojem postu. Moj namen ni bil, da bi komu karkoli dokazovala in mislim, da je večina razumela, kaj sem želela povedati. Moje skromno mnenje pa je, da tak način pisanja, kot je tvoj ni primeren, na tem portalu, kjer naj bi si dajali nasvete in ne obsojali. Žalostno, glede na to, da imaš že kar lepo zgodovino.

pravi Einstein

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

Pikica, jaz te popolnoma razumem, ker pač imam enega takšnega doma, kot sem napisala. Nikoli se nisem spraševala o pomenu črk, številk in podobnega sranja pri dvoletnikih, vednar je pri nas do tega prišlo spontano, v glavnem otrok je to ŽELEL. Moj otrok NI želel barvati, NI želel risati, moj otrok je želel, da mama piše črke. In meni se je to takrat zdelo normalo, nisem razmišljala, da imam Einsteina doma, nisem se počutila "boljšo" zaradi tega.  Midva pač nisva drugega poznala kot takšno "igro", ki si jo je enostavno ŽELEL.   Kar pe še zdaleč ne pomeni, da je zaradi tega znal prej brati in zlogovati, sploh ne. Ga tudi nisem silila. Ene fascinirajo imena motorjev in avtov, kjer ti zna dvoletnik vse našteti, mojega so pač črke in številke. In kje je tu problem?

Tako kot moj drugi sine, ki pri skoraj 3 letih ne pozna niti ene črke, niti ene številke, nič od tega, kar bi bilo vsaj zdaleč podobno starejšemu bratu. In? Njega pač zanimajo Nodiji in dinozavri, "mesoedeci", kot jim pravi-določenim. No vsaj to zna ločiti.... 




_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Žal Pikica76, da ne ploskamo prav vsi ideji o, po domače rečenemu, dudlanju otrok pri 2h letih. Resnično ne razumem, kaj ima otrok od tega, da se uči A ata, M mama...O Obi, S Spar itd.
Prav tako se žal ne strinjam, da so otroci kaj dosti naprednejši kot smo bili mi. Pač pa sem mnenja, da je pritisk informacij, okolice ter v največji meri staršev  mnogo večji.  S tem, pa prikrajšamo otroke za igro, ter se ne zavedamo, da je to v tem obdobju ena od najpomembnejših oblik učenja.
Glede na to, da sem se sama naučila brati, pisati, seštevati... šele v šoli in kljub temu nisem delavec brez poklica ampak visoko kvalificiran iskan kader, mislim, da lahko damo čas otrokom ter njegovemu razvoju, glede na njegove trenutne zmožnostih, ob tem pa se zavedamo, da bodo našo podporo pri učenju še prehitro potrebovali, če ne prej v šoli.
Ko otrok pride do stopnje v razvoju, da se je pripravljen upismenjevati, se ti zdi to samo po sebi umevno in ne potrebuješ prav nobenih potrditev, v pravilnost ravnanja s strani drugih.    

Jaz sem bila skoraj samorastnik, pa sem pri štirih letih in dveh mesecih tekoče brala časpopise in vse ostalo. Se mi vid, da sem čudna, že od takrat, a ne, Gina?

Ah dej no, zdaj pa ful pretiravaš. Moja Lumpa je tolk stara kot od Pikice Lump, pa sicer ne zna črk in je to sploh ne zanima, obvlada pa avtomobile.

Točno ve, kateri avto vozi mami, ati, dedek, babica, straši od prijateljev v vrtcu ... In prepozna znamko in model! Ko se peljeva po cesti in zagleda Opel Merivo se začne dret "Mami avto, mami avto", ampak vedno prepozna ta pravi model, ne samo znamko.

Pa to ne pomeni, da vsak dan sediva na pločniku, gledava avtomobile in ji jaz razlagam, kateri avto je to, pa kdo ga vozi, potem mora pa tamala ponovit

_____________________________

Lp, petja

Ja, prov res.  

Zdaj pa štekam, da sem jaz tudi čudna zato, k sem tudi pri rosni starosti brala in pisala, pa nouš verjela, moja hči isto - pri štirih in pol. Tako da čudake zgleda spoznaš od daleč - po branju. Samo priznaj, pri dveh letih in pol pa ti je bilo to vseeno malo brezveze- nisi glih štekala, kako bi prebrala kak dober roman. Edin po moje si že takrat kej dobrga povedala - to pa itak.

škoda, da se polna luna spet bliža. če bi bilo govora o dojenju, indigo otrocih in nespanju ipd. bi drugače piskale.

če se že zanima za črke pazi na pravilno pisanje. jaz se nisem hotela preveč vmešavati v njeno učenje črk (oblika ipd.) in se je bolj sama naučila pisanja znakov, ampak v napačno smer od spodaj navzdol. potem je logopedinja pametovala nekaj časa, ker kar se janezek nauči, to janez zna. če že piše črke, pazi da bo od zgoraj navzdol in vsaj približno pravilno. naša izkušnja.

brez forsiranja. sicer pa ne vem, kaj pojmujete pod nedolžno igro - igranje s kabli od računalnika, norenje po hiši ali spoznavanje barvic in risanje.

_____________________________

iz malega zraste veliko