Pozdravljene!
Jaz sem dvakrat rodila v Šempetru, prvič aprila 2004, drugič oktobra 2007, zato vam posredujem moje izkušnje.
April 2004: Imela sem babico Josipo, ki je bila tako fajn, da bi boljša sploh ne mogla bit (ves čas je bil z mano, me tolažila), zdravnik pa je bil dr. Šoštarič, ki mi je pri samem rojevanju celo pomagal držati noge in me je tudi lepo zašil. V zvezi s prvim porodom imama glede babice in zdravnika same pohvale. Na samem oddelku je bila zelo zoprna in sploh nesramna posebno ena sestra (ostrižena na paža, temno rjave lase), ki je prvi dan pazila mojo punčko. Moja prva hči je namreč zbolela za SA in je morala takoj na pediatrijo. No, ta sestra mi je par ur po porodu rekla, da je moj otrok hudo bolan, ni mi povedala pa kaj ji je - lahko si predstavljate kaj mi je rojilo po glavi in koliko sem zaradi tega prejokala. Več kot 24 ur je minilo, da mi je sploh kdo povedal za kakšno bakterijo gre - ni hudega, moja skoraj štiriletnica je zdaj zdrava kot riba. Po porodu sem govorila z dr. Zavrtanikovo (vse pohvale), ki je je rekla, da če bi jaz rodila v Postojni (kamor sem sprav nameravala zaradi EA), potem bi jaz ostala tam, otroka pa bi mi sprejeli v Ljubljano. No, ker si jaz ne znam predstavljati, da bi bila par dni jaz na enem kraju, moj otrok na drugem, sem tudi drugo punčko rodila v Šempetru.
Okrober 2007: babica Radoslava iz Izole (blond s ful dolgimi lasni) je bila zoprna in niti senca babici Josipi, zdravnik pa je bil spet Šoštarič, tako, da zoper njega nimam pripomb. Na srečo moja druga hčerka ni zbolela za SA, tako, da smo po 3 dneh šle domov. Je pa bla una zoprna sestra spet zelo nesramna, vendar sem bila v drugo bolj utrjena in sem ji tudi jaz že kaj zabrusila nazaj.
Moje mnenje: Raje imam bolnišnice, ki imajo tudi pediatrični oddelek, saj je neprecenljivo, da te z otorkom loči le 5 nadstopij v isti stavbi, zato jaz ne bi nikoli šla rodit v Postojno, prav zato, ker ti nihče ne more zagarantirat, da bo z otrokom vse v redu in da ne boš rabil pediatričnega oddelka. Če bom torej še kdaj noseča, bom kljub slabi babici pri drugem porodu in zoprni sestri na oddelku, prav zagotovo šla rodit v Šempeter.
Mimogrede, Šempetrska bolnišnica (ne porodnišnica) na splošno tudi meni ni všeč, saj mojemu očetu, pred 26 leti, več kot dva mesca dni niso odkrili levkemije. Ne rečem, da je zaradi tega umrl, lahko pa bi mu ob pravočasnem zdravljenju podaljšali življenje in bi jaz tako imela nekaj več spominov nanj kot jih imam.