Pozdravljena!

Šele danes sem prebrala tvojo zgodbo, kaj vse si dala čez v teh dveh letih. Moje sožalje.
Dokazali si da si močna in dobra mama svoji Lavri. Zato se ne pusti depresiji, bori se naprej.
Ne morem ti govorit iz lastnih izkušenj, ker kaj podobnega sama nisem dala skozi. Imam pa znanko, ki ji je mož umrl malo po poroki in sta ostali sami s 7 mesecev staro hčerko. Borila se je in hčerki kolikor je mogla predstavila očeta ki ga ni poznala. Potem pa je sledila nova tragedija, ko je bila hčerkica stara 5 let je utonila.

Tega je zdaj tri leta in se bori naprej. Pridejo težki dnevi, toda nazaj gleda le z lepimi spomini in pravi, da ji je največji zaklad, da je delila svoje življenje z dobrim človekom in imela z njim hčerkico. Pravi da ju je raje imela in izgubila, kot pa da tega ne bi nikoli doživela. Iz njenega življenja, čeprav ji je hudo, sklepam da je bilo vredno dat čez težke stvari, kajti doživela je tudi marsikaj lepega.
Zato ne pusti, da te žalost potegne vase, ampak jo daj iz sebe. Če ne moreš sama, si poišči pomoč, kot si jo je moja znanka, samo ne obupaj. Lavra te potrebuje, zanjo si največji zaklad, ki ga ima na svetu!