Sem ena tistih, ki zaenkrat nisem imela večjih problemov z dojenjem. Če odmislim paniko, ki me je zajela ob navalu mleka tretji dan po porodu in ob navalu otroka na dojko v starosti treh tednov, ko je prišlo do preskoka v rasti in je hotel več kot je priteklo, je vse lepo potekalo. Ne vem, mogoče sem imela srečo, da sem se takrat obrnila na svetovalko za dojenje iz LLL, ki me je v teh dveh situacijah podprla, da sem prebrodila. Res pa je, da je otrok takrat ves čas visel na meni, dokler se ni začela ustvarjati "pravšnja" količina mleka. To je trajalo ca. dan in pol, pa je bilo OK. Res pa je, da če dojim dva meseca, še nisem boga za jajca zgrabila. Zavedam se, da se lahko vsak čas vse spremeni. In tudi ne obsojam mamic, ki ne dojijo. Moje mnenje je le,da se splača potruditi. Če se katera ne, je to pač njena odločitev - vsekakor! Otroci zrasejo tudi ob adaptiranem mleku, brez dvoma. Tudi jaz sem, ker je moja mama takrat zaradi šoka ob smrti svoje mame izgubila mleko že po približno enem mesecu. Če drži, da so dojeni otroci bolj odporni na bolezni, potem sem jaz tipičen primer neodpornosti - žal.
Zgodi se, da se v dani situaciji enostavno ne znajdemo, ker nimamo pravih informacij in pomoči v pravem trenutku. Me pa žalosti, ko se nekatere mamice za svojega otročka kljub informacijam in podpori niso pripravljene niti potruditi oz. poskusiti. Pa naj bo to dojenje ali pa kaj drugega. To lahko trdim iz izkušenj z mojimi znankami in kolegicami. Ampak nekomu soliti pamet nimam smisla...

Srečnica Jaz sem tretji dan v porodnišnici kar naprej molzla s črpalko, da bi nakapala tistih ubogih nekaj mililitrov. Mamica zraven mene, pa bi lahko nafutrala vsaj še mojo Jašodo poleg svoje hčerkice.

Hočem povedati, da nekatere dejansko imajo mleko in se odločijo, da ne bojo dojile. Nekaj pa nas je tudi takšnih, ki smo se trudile pa ni šlo. Jaz osebno sem hodila od samega začetka na LLL (s predavanji so začeli, ko sem bila v 4. mesecu nosečnosti) in bila trdno odločena, da jaz BOM dojila, ker mi je to ful všeč in ker je to najbolje za otroka.  Pa žal ni šlo in sem še vedno razočarana nad tem. Da ne govorim o začetkih depresije ob misli, da nisem sposobna nahranit lastnega otroka.

Saj ne rečem, pomoči in podpore za dojenje je ogromno, vendar pa jo je kar premalo za nas mamice, ki smo si želele dojiti pa ne moremo.

No moje mnenje je, da od LLL noben ne obsoja mamic, ki ne dojijo. Vem da so nekatere, ki ne dojijo srecne, da obstajajo taksne organizacije, ker vsaj same pri sebi vedo, da so naredile in poskusale vse. Ce pac ni slo, ni slo. To, da kdo iz taksne organizacije obsoja, je samo fikcija, ker se to NE SME.

Vsak dela po svojih zmoznostih. Sama sem mnenja, da je za vecino nedojecih mamic kriv nacin zivljenja in razmisljanja, ki nas sili, da tezimo k cimprejsnji samostojnosti. Ne tezimo, da bi otrok sam spustil krilo, ko je na to pripravljen, ampak ga od krila odrinemo mi. Cimprej kot je mogoce. Pa da ne bo tega katera razumela narobe. Se vedno je pac "priden" otrok tisti ki spi celo noc, je tocno na uro, spi v svoji sobi, sedi v nekem kotu sobe in se pretezno zamoti sam s seboj.

Upam, da bo prisel cas, ko bodo mamice spet zaupale sebi in svoji intuiciji. Ne vzajamo samo mi otrok, ampak tudi otroci vzgajajo nas.

Grem na siht.

_____________________________

Gospa sem.

jaz te čist razumem miškot - jaz sem šla na flašo, ker sem hotla da greve s pikico domov po 12 dneh v bolnici in me ne bi spustil, če ne bi dobivala na teži (+ tok me je nadepral bit tam, da se mi je mešal od tega). ni pa pikica mogla sama dovolj sesat pr men, ker je bla na antibiotikih in so novorojenčki ponavad zelo utrujeni in zaspani, ko so na njih - in tud še neki časa po njem (infekcija nardi svoje).
zdej, lahko ena reče pristavljaj in pristavljaj, samo moja je vsakič zaspala na zizi in smo probal vse, skupi s sestrami, pa ni pomagal in zdej nimam niti tok mleka da bi dojila 100% moje mleko, ko več poje.. mogoče je vse skupi nardil svoje na koncu, kdo ve..
sem bla tud jest odločena da bom dojila (še flaške nismo kupil zarad tega), pa mi ni ratal - men se zdi, da v Sloveniji preveč agresivno forsirajo to dojenje. tuki na Švedskem ga zlo podpirajo, sam ne težijo mamam k se za to odločjo (za flašo mislim), če so težave - in tud ne govorijo da so lene in slabe mame al kaj vem vse še posodijo ti električno pumpo zastonj kolikor dolgo jo rabiš in to je to jest jo pač hranim cirka 50/50 z mojim mlekom dokler bo šlo, tud tamitil sem dobila iz Slovenije da bi ja mela kej več mlekca za pikico, sam nardiš tok k lahko in vsak ma sam pravico se odločit kaj je za njegovega otroka več vredno in kaj ma prioritete. jaz recimo sem hotla, da smo doma in da mami ni v depri k mora ždet en mesec v bolnici in tud če se ne dojimo, je naša mala en velik smejalko in veselko - tok o dojenju in kok brez njega ne gre - gre če mora
aja, in dobrodošla

< Sporočilo je popravil mateyka -- 25.10.2007 13:39:07 >