No še tole z mirnimi živci, da pokomentiram.

Na začetku sem tudi jaz pihala od jeze, dostikrat bila slabe voilje, na robu solz,... Ko je imela strarejša malo manj kot tri leta, sem se odločila, da ne bom nikoli kričala nanjo. VZTRAJAM ŠE DANES.. Ko mi najbolj srce razbija, jo pogledam v oči, sama pri sebi preštejem do 10 in jo cmoknem na čelo. In kako prekleto dolgih je teh 10 sekund, lahko tudi same probate sedaj.

Ste? No in sedaj ste sigurno že v mislih imele 100 drugih stvari, ker smo pač tako narejeni, da si niti sekunde na vzamemo za premislek. Kar je po moje spet čisto normalno. In ko ta čas preteče, nisem več huda in jo lahko celo pobožam ali cmoknem. Pa tudi njih učimo, da ni časa za nič. Vam dam še en primer: Počepnite pred vašega najmlajšega in ga objemite in štejte do 10. Pa me zanima kateri vam bo toliko časa obmiroval v objemu - razen tisti, ki tega nikoli ne počnete, bo verjetno otrpnil od presenečenja.

Kaj hočete, vsak ima svoje metode. Jaz sem se odločila, da bom vzgajala  s spodbujanjem in nagrajevanjem, ker se mi zdi to lažji način in zanje prijaznejši. Ko res ne gre, jima dam čas, da se umirita. Ker če bom kdaj dvignila roko,  nad svoje otroke, ju ne zaslužim. Sem bila kot otrok edinka ločenih staršev, ki jih je velikokrat dobila zaradi slabe volje in kot sem takrat razumela - po krivici- tako da vam vsem toplo odvetujem skrajne metode pri vzgajanju svojih otrok.

Marogica - ko je najhuje in res ne gre več, se v tavečjem kaosu vsedi za mizo, sredi razmetanega stanovanja, popij kavo ali si navij eno pesem in čez 3 minute boš 100% boljše volje,...

lp, Bori2

Hvala za nasvet. Grem v "pisarno", si naredim kavo, skadim enega in pišem tukaj

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

... to pa je debata, ki lahko dvigne pritisk, če ne pazimo pri besedah ... pa tudi brez tega. tut men je všeč prispevek bori 2 , se kar podpišem pod njega.

bi pa še dodala, da je iz mojih izkušenj to lahko zelo velika stiska starša in tukaj rabi predvsem mama podporo in spodbudo, da zmore čez tako težko obdobje. torej fantek 1, jst bi rekla predvsem velik čveka s kolegicami, ki so mele podobne težave ... takih kolegic, k te bodo znale mal potolažit.

takoj za tem pa bi še rekla: v knjižnjico, pa po dobro literaturo o vedenjskih tehnikah in metodah vzgoje (recimo od branke jurišič, pa velik je teh poljudnih dobrih knjig). vedenjski pristop deluje (tut pri najhujših!!), ampak samo če se ga lotiš dosledno.

drži se in javi kako ti kaj gre!

No, pri nas je bil takle tamal. Nekoč je v trgovini insistiral da mu kupim dva avtomobilčka. Pregovarjanju kar ni in ni bilo konca. Ko je začel cepetat na mestu, se mi metat po tleh in kričat na vse grlo, se je pa tudi meni odpeljalo. Sicer sem mu lepo mirno povedala, da se bom sredi trgovine tudi sama vrgla na tla in začela kričat (tako kot on), je bil v trenutku miren. Ker me ne briga, kaj si mislijo moji sovaščani sem se med policami z avtomobilčki vsedla na tla in na široko odprla usta (kot da bom zakričala), me je začel vleči za roke, češ naj vstanem in govorit,i da bo bil pliden. Vsakič ko je poskušal kaj podobnega, sem mu kar malo zagrozila, da se mami tud lahko zadere na vse grlo in vrže na tla.

Glede na to, da je tvoj sine  star že leto in pol, bo hitro pogruntal da to ne bi bilo preveč dobro zanj in za njegovo mamico.

Otrok je očitno pogruntal, da vaju lahko s histerijo vrti okoli prsta in da na tak način hitro ustreže svojim željam.

Našga tamalga nikoli nisem udarila, pa me je ničkolikokrat spravil v zadrego. Verjetno sem za mimoidoče izpadla celo zelo slaba mati. Histerija je popuščala  počasi in to mukoma. Ponavadi sem ubrala tako pot, ki jo mali ni pričakoval. Vedno sem namenoma povzročila kontraefekt. Ja, sem ga zmedla, vendar je počasi dojel, da se mamice enostavno ne da okol obrnt, ker je lahko še bolj nora kot on sam.

Danes je histerija še vedno občasno na našem urniku, vendar ga skrbi, da me res ne bi kdo s tahitrim rešilcem odpeljal med norce.

So pa to resnično zelo huda obdobja trme in glede na to, da se lahko popolnoma prelevim v norca, mi ni bilo težko. Pa srečno punca.


Pa to je samo moja teorija, ki lahko da je vse prej kot prava. Pri nas je vžgala.

< Sporočilo je popravil caillou -- 2.10.2007 22:50:22 >

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)