žal mi je. sem se pošteno zjokala ob tvoji zgodbi. res mi je hudo. jaz sem imela zapozneli splav v 9 tednu. mojo prvo pikico sva izgbila. sedaj so že trije ciklusi za mano. upam, da četrte M ne dočakam.

tudi tebi bo posijalo še eno sončece, boš videla.

_____________________________

sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.

Pikabu.... . Nobena beseda te ne bo mogla potolažiti, čas, le čas bo tisti, ki bo zaprl rano...zacelila se ne bo nikoli.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Pikabu , drži se.

Pikabu, drži se! izjoči se! poglej svoja sončka, ki pridno rasteta in objemi svojega moža! kmalu naj se vam pridruži še kakšen zdrav otroček! in vaš angelček naj vas čuva!

Joj Pikabu  Nisem vedela, da si bila noseča. Vem, kako boli in da ti po glavi roji milijon vprašanj. Nič nisi ti kriva. Vsaka stvar v življenju se zgodi z razlogom. Jaz grem naprej z mislijo, da z otročkom nekaj ni bilo v redu. Ne očitaj si. Tako se je moralo zgoditi.  Drži se

Pikabu.... Kako žalostno  
Sem se kar spominjala na mojo Nežo, ki sem jo rodila 28.6.2007. Bila je 19 tednov stara. Nisem jo morala pogledati, ker je bilo tako tiho v porodni sobi. Čutila sem jo, ko je pokukala ven na svet od 20:05. Bila je hladna.
8ur pred porodom sem videla, kako je bil srček, vendar so rekli, ker mi je vse voda odtekla, da ne upam preveč, da bo preživela. Zgleda, da je tudi bilo vnetje. ZAKAJ??????? NEKOLI NE BO VEDELA..

Drži se

Pikabu- tudi meni je zelo hudo, da se ti je to zgodilo! Vem, da te trenutno ne more nič potolažiti, ampak držim pesti, da boš kmalu zagledala novo . Objemi svoja dva sončka, predvsem pa ne smeš očitati sebi, ti nisi nič kriva!

_____________________________

Ojoj.... Pikabu, moja draga, ostala sem brez besed ... Pa zakaj se take strašne stvari dogajajo takim dušicam, kot si ti. Velik  zate in srčno upam, da žarek upanja kmalu posije v tvoje srce. Mislim nate !

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.

Pikica, s tabo smo, kolikor se da, v mislih in molitvi. Ne, ni treba bit močna in ne, ni se treba "držat", odžaluj in izlij bolečino, da boš kasneje lahko z njo živela. Nikoli ne bo kot prej, vendar se bo dalo živeti naprej. 

PIkabu moja, sem potočila vse solze, kar jih imam.

Bodi močna za svoje tri sončke, ki jih imaš doma. Vaš angelček pa je dobil prav posebno mesto nekje tam gori in sčasoma boš razumela, da mu je bilo tako namenjeno.  čuval vas bo!!

Želim vam, da čimprej dočakate novega sončka!!

Imejte se radi!

Punce, hvala vam za vse besede. Saj glava in razum že vesta, kako in kaj, srce je tisto, ki se ne more sprijazniti s to usodo. Včeraj zvečer sem precej umirjena zaspala, danes se je vsa bolečina vrnila v vsej svoji veličini. Pa je spet pomagal en ogromen jok ob možu, pa je bilo takoj lažje.

Sem pa videla, da sem naredila napako v prvem prispevku. Test je bil pozitiven pred enim mesecev, nekje dva meseca sem bila pa noseča. Pa to zdaj tako nima več veze.

Hvala vam punce, za vse, in vsem, ki vas je doletela podobna usoda, želim veliko poguma za naprej.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Pikabu, srce mi je zatrepetalo, ko sem brala tvojo zgodbo. Podobno žalost kot zdaj doživljaš ti, sem doživela sama pred točno 3 tedni. Tvojo zgodba je spet odprla rano in postala sem grozno žalostna...ne vem kaj naj ti rečem, napišem...mene je vsa zadeva totalno sesula. Sploh več ne razmišljam o ponovni nosečnosti, ker mi je muka. Poskušam se zaposlit s službo, s tamalim, s čimerkoli. Nobenega dojenčka nočem pogledat v parku in težko mi je pri srcu, ko je okrog mene toliko frišnih nosečk.
Upam, da nam bo bolje. Naslednji teden dobim patološko-histološke izvide in upam, da bo slika bolj jasna.

V mislih s teboj,  frutka

Draga frutka, meni je pa misel na novo nosečnost v tolažbo. Vem, da me bo neskočno strah, vem, da bom pazila na vse tisto, kar si sedaj "očitam", da sem ali nisem naredila, ampak želja je premočna. Sicer bova verjetno počakala dlje časa, ampak to me drži gor. Ko sva se včeraj z možem pogovarjala in sem jokala ko dež, so me njegove besede: "S., imela bova še enega." pomirile. Zvečer sem zaspala zelo umirjena. Sicer je zjutraj spet sledil tisti šus v glavo, ni ga več, pa čez dan se je spet pojavila vsa bolečina, ampak možev objem, njegovo zagotovilo, da to ni konec zgodbe, me vedno znova pomirja.

Draga Frutka, želim ti veliko poguma. Skupaj se bomo borile in tudi me bomo našle svojo srečo.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Brez besed

Pikabu, tebe bi pa res najraje zdajle objela... zares in ne samo takole

Vi štirje se lepo stisnite pa pocrkljajte, pa bo saj mejčkeno boljš...

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Drži se, nisi sama!

_____________________________

Cvetim...

Pikabu iz srca ti pošiljam objem. Naj se končno pretrga sivina okoli tebe. ne morem verjeti koliko hudega si pretrpela v zadnjem času.
drži se