Ja saj poskušam, samo to je težko zadržat.Poskušam predvsem vedno vedet kje je, da me ne preseneti.Ker če me ugrizne ko pričakujem ni sile, samo ko me pa res preseneti pa zaboli takrat pa kar zamahnem.

Pa dobro vas piči recimo komar in vi nič?Ne zamahnete na mesto vboda?To mi je malo čudno, priznam, ker sama to od malega že počnem.

Se pa poskušam kontrolirat in zdaj ko je v vrtcu itak ni te sile.Pa še dojit se bo ta mali kmalu nehal verjetno in bo vse ok.


Hvala za nasvete in LP,
Sibil RR

_____________________________

Moja dva srčka:

angelček Patrik - 13.10.2004 - 05.04.2011
Lukas - 28.02.2007

Hja, do sedaj se mi je le enkrat sprožila roka sama od sebe. In sicer ko sem jo po enem histeričnem metanju po tleh nakupovalnega centra pograbila v naročje, da bi jo odnesla ven, pa me je z vsem besom počla po obrazu. Pa sem jo nazaj, ne sicer močno, ampak tko en plosk okol ušes.
Pa mi je bilo grozno, še zdaj mi je, od takrat se ni ponovilo.

Glede dojenja je pa pri nas tako, da ji razložim (2,5 leti bo stara), da greva zdaj z dojenčico v spalnico jest in da jo bom uspavala in naj počaka v dnevni sobi. Če bo lepo tiho in pridna, bom zelo hitro nazaj, ker bo tamala zaspala in bove midve lahko risali, brali knjigice...pač kar ima rada. In uboga, ker ve, da je zanjo bolje, da tamala čimprej zaspi al se pa vsaj umiri, da imam potem čas samo zanjo. Če včasih malo komplicira, ji ponovim, da če ne bo lepo počakala, tamala ne bo spala in ne bova mogle počet tega in tega. Poskusi z lepo besedo! In potem če ti rata, izpolni obljubljeno, ne it recimo obešat perila, ko tamali zaspi.

Pri nas namreč dojenje s tavečjo v bližini ni mogoče, ker je tamala enostavno prevelik firbec in se non stop obrača za tavečjo, ne je lepo, kar odskakuje dol iz joške...

Taška saj jaz sem zdaj iz ta hujšega ven, ta mali že kar dosti poje GH, ampak bilo je pa grozno.In ni to udarilo ne vem kako, običen umirjen zamah-bi rekla bolj da sem ga odmaknila.Ampak to avtomatsko, pa me čudi da nobena tega ne naredi ko jo zaboli.Mah?

Sicer pa varianta počakaj v dnevni ni šans-se vedno bojim kaj lahko naredi.Je že kar velik in doseže od nožev do vode do štedilnika do okna do vrat...ma vse.In ga moram imet na očeh če ne nisem mirna.

Hvala za vse nasvete in izkušnje,LP,
Sibil RR

_____________________________

Moja dva srčka:

angelček Patrik - 13.10.2004 - 05.04.2011
Lukas - 28.02.2007

Čaki no, brez zamere, ampak malo pa pretiravaš. Kaj ga imaš čisto cel dan 2 metra stran od sebe? Kako greš pa na WC? Al pa ko malega previjaš, če gre tavečji stran, primeš malega pa tečeš za njim?  
Saj ne bo valda šel v kuhinjo direkt v predal po nož?!?

Kaj pa če mu naštimaš tačas kakega Nodija na TV?

Sibil, jaz te čisto razumem, kaj hočeš povedat. Tudi meni se kdaj to zgodi. Ne pač zaradi ljubosumja, ker razloga za le-tega nima, pač zaradi drugih stvari.

Pa ne mislit, čistunke , da ga lopnem z vso močjo in da ga vsak dan tepem.

Eni pač imajo te reflekse in se jih ne moremo "odvatiti". Ali boljše rečeno, ne znamo odvaditi.

Zato, tiste, ki se temu znate izognit, le z recepti na dan .

Aja, drugače pa poskušaj tako, kot ti je Lara rekla, da ga imaš med tem časom, ko ga dojiš, starejšega zraven in se z njim pogovarjaš, kako je bil on majhen, pa je tudi tako pil pri tebi, skratka, da je čim več s tabo in mlajšim bratcem, npr. ob previjanju,...

hm instinktivni udarec....poglej ta vecji se itak cuti odrinjenega, ne razume,zakaj sedaj nima vec pozornosti in to vse, zakaj mu jo jemlje dojencek....tega ne razume...in predvsem od tebe je odvisno kako bos odreagirala in kako bos zadevo speljala...ne delaj traparij in ne delaj napak...govorim pa iz lastnih izkusenj...med nama z bratom je kako leto razlike....ko se je rodil sem bila izredno ljubosumna ce sem le mogla sem ga udarla ali pa mami...to so mi pravli...in namesto,da bi mi lepo razlozili, so me udarli nazaj in se naprej nemoteno posvecali dojencku....to je zraslo z mano in zame je bil brat moj najvecji sovraznik...nisem ga prenesla do konca srednje sole....obenem pa sem ocitala mami,da je delala tako razliko....no potem je zivljenje in leta prineslo,da sva se postekala.....

s temi udarci,ki jih povzrocas...to ni samo fizicni udarec, temvec predvsem psihicni, ki ga tezko popravis...

Niste me razumele.Ni to udarec kot klofuta-ampak ko te zaboli, pač odmakneš izvor bolečine.Avtomatsko.In to SAMO IN EDINO ko me preseneti.Kar je redko, ampak se zgodi.

In ne, ni skozi 2 metra od mene, ampak poskušam ga vedno vsaj videt ali slišat, če sva sama doma.PA bereva knjigice, greva sama v trgovino itd.

In razlage zakaj naj ne tepe in grize in cuka je doživel že milijonkrat, ampak on vztraja.

Teja., zelo razumem kaj te je doletelo in tega kar so tvoji delali jaz namerno ne delam.In tudi če me pocuka ko dojim mu lepo rečem da ne, pa se gledava, pa božava itd.Ampak je trmast in hoče VEDNO bit samo on, to pa ne gre.Ponavadi podojim, dam malega v posteljo in se cartam z večjim.Ali obratno-se nacartam z večjim in mu lepo povem da moram podojit.Ampak njemu ni nikoli dovolj in pač nekako bo moral sprejet, da ni več edini?

Po drugi strani je pa dojenček do sedaj spal skoraj cel dan in je bil večinoma res ta večji v igri, tako da imam že slabo vest pa do ta malega, ker se nisem nič z njim ukvarjala.

LP,
SIbil RR

_____________________________

Moja dva srčka:

angelček Patrik - 13.10.2004 - 05.04.2011
Lukas - 28.02.2007

Saj pravim, jaz te zastopim, kaj hočeš povedat. če mene npr. nepričakovno cukne za lase, po možnosti "ta sladke" , ga zagrabim za roko, tako reagiram na nenadno bolečino. Jaz drugače ne znam opisat. In niso to udarci, da pade, kamor pade.

Ne gre se za to, kdo ti to naredi, komar ali otrok, gre zgolj za reakcijo. Ne vem več, kako razložit .

Srki-thanks god, vsaj ena ki zastopi kaj mislim....ampak je hudič to kontrolirat mater, pol pa gledam vse naokrog kje je, da me ja ne bi presenetil..

Je pa zdaj odkar je v vrtcu boljše in ne grize in ne cuka, prej zvečer mi je samo ljubčke dajal in me božal, sem bila v sedmih nebesih.Sva se celo uro cartala-joj kako je bilo lepo.

LP,
Sibil RR

_____________________________

Moja dva srčka:

angelček Patrik - 13.10.2004 - 05.04.2011
Lukas - 28.02.2007

Na srečo se to pri meni zgodi redko, zaenkrat mu to cukanje in grizanje ni prišlo v navado, upam, da tako ostane.

Bo tudi tvojega minilo .

Eh, saj te jaz tud razumem veš.  In vem, da ne mlatiš okol sebe, kot se je mogoče razumelo. Samo jaz tud vem, da bi že zdavnaj naredila red, ker se mi zdi pa nedopustno, da mali bratec 2-3x na dan po 5 minut nima miru pri dojenju in da mu kdo takrat skače po glavi al ga pa mlati z igračo. 
In navkljub vsem ki mislijo, kako je bogi veliki revež prikrajšan, pa ima pomanjkanje pozornosti itd...iz lastnih izkušenj vem, da ponavadi takratko potegne tamali - kar se tiče pozornosti. Sploh še, ko praviš, da tavečjega crkljaš pred in po dojenju malega. Pač tavečji nagaja. In jaz bi bolj na ostro ukrepala, najprej seveda z motivacijo, kot sem ti že opisala, potem pa magari z ukinitvijo kake risanke.
Ker pri 3 letih pa otrok že mora malo ubogat in dat 5 minut mir, če mu rečeš, takrat ko se tamali doji.
Sem pač grozna mama.

Taška-našemu za risanke dol visi, tako da to ni kazen.In ko hoče nagajat mu načeloma dol visi za vse, on nagaja.

Če je prehudo ga pošljem v sobo da se skulira, potem pride pomirjen nazaj.Poskušam ga pa zamotit z vsem možnim prej, tako daje soba zadnji izhod v sili, ko se obnaša nemogoče.

In res je tako-pri nas tudi ta mali potegne ta kratko.Ampak tako je, življenje ni pravično žal.

LP,
Sibil RR

_____________________________

Moja dva srčka:

angelček Patrik - 13.10.2004 - 05.04.2011
Lukas - 28.02.2007

Sibil, edina normalna reakcija je, da ga udariš nazaj. Otrok se ne tepe, vendar v primeru, ko te ugrizne ali fejst ornk nalašč udari, je edina normalna reakcija, da mu vrneš. S tem ga ne učiš, da se ljudje med sabo pretepamo, pač pa ga učiš, da če bo nasilen, da bo doživel enako nazaj (verjemi mi, da če bo sredi ulice pri 12. letih nekoga treščil, ga bo tisti nazaj). Če ga nagradiš, ker te je klofnil, če bo zato, ker te je klofnil, dobil poljubček, objem ali kaj vem kaj, potem te bo drugič spet in spet, saj se je splačalo, bil je nagrajen. V resnici pa smo postali tako zelo overprotective, svet se je tako obrnil v smeri: otrok je glavni in edini in njemu je treba služiti in streči, on ima vedno prav, bog ne daj, da je kdaj prizadet, da ga skušamo obvarovati vseh negativnih reči, ki bi jih lahko doživel. Vendar življenje je več hudega kot lepega. V življenju gre zares. če bo nekoga treščil, je ne bo dobro odnesel. Če se bo naučil kontrolirati svoje histerije doma, bo lahko normalno kontroliral svoje histerije povsod. če pa mu bo doma dovoljeno gristi in tepsti lastno mater, potem pa resnično ne vem, kje so meje dobrega okusa. V življenju tudi moramo doživeti dovolj frustracij doma, na varnem, kjer so napake dopuščene in posledice manjše, da se lahko pravilno in modro odločamo v družbi, kjer so posledice mnogo hujše (mama mu je eno instinktivno vrnila, na ulici bi mu pa razbili zobe, če bi to isto naredil).Večina deklet, ki so ti odgovarjale, so mlade in imajo enega otroka ali dva in so še polne entuziazma in prebranih knjig, kako se da z lepo besedo vse doseči. Motijo se. V praksi ni tako. Doseže se nekaj večinoma zgolj z vztrajnostjo in doslednostjo in s posledicami. Nekaj malega pa tudi z lepo besedo. Če te ugrizne je edina naravna posledica, da se ti roka sama instinktivno sproži. To je naravno. Naravno je tudi, da se otroka potem odstrani, če nekaj neumesnega počne, če ga fejst lomi z dejanji ali besedami. To je majhna posledica, v resničnem življenju bi bilo mnogo hujše, če bi tulil na šefa, ne bi bil odstranjen za 5 minut v sobo, ampak bi izgubil svoj socialni položaj.
Aja, valjda je pomembno, da se veliko ukvarjaš z otrokom. In jaz sem prepričana, da se vsaka moderna mama ogromno ukvarja s prvim otrokom tudi, ko drugi pride na svet. Meni se zdi, da se večinoma še bolj ukvarjamo s prvim, kot z drugim. Ali pa bo otrok ljubosumen, pa ni niti slučajno odvisno smao od tega, kako z njim ravnamo. Posesivnost je gensko dana. In tak otrok se bo moral še zelo učiti spuščati, pustiti ljudem svobodo, to je ena velika življenjska naloga. Mama mu mora dati vso ljubezen in mu biti na razpolago veliko časa, pa mu nuditi varnost in ga dovolj crkljati, se pogovarjati z njim, po drugi strani pa je pri treh letih dovolj velik, da razume, da ne more biti ves čas v središču in da je še kdo drugi na tem svetu ravno tako pomemben in da se zato ne more vesti povsem podivjano, če se malo bolj grdo izrazim. Skratka sibil, čisto normalno se mi zdi, kar si naredila. Nič, kar bi bilo za obsojati. Ne meni se za moderne mame, ki hočejo zaščititi otroke pred "hudim". Nimajo pojma, kaj to prinese s sabo. In ne morejo si pomagat, da tako mislijo. Kaj češ, čas bo pokazal, kaj je ok.