Ma meni so vse te metode brezvezne, O.K., ta, da sami vstajajo, če mislijo da so pridni, pa da jih potem brez obrazložitve nazaj posede, itak da je sploh blesava, to vsak zdrav člvek ve, da ni v redu. Saj se da otroke tudi na kakšen preprost način motivirat za delo, a ni tako? Vsak otrok je pač drugačen, en rabi nekaj, drug pa spet nekaj drugega.  Tako kar takole počez nekaj ... meni se to ne zdi v redu.

Pri nas je bil enak sistem, kot ga jenavedla mala maja. In mi je osebno bolj všeč od tega, ki ga navajaš ti Splišni.

Samopodoba je zelo pomemben dejavnik pri slehernemu človeku in ne samo pri otroku. Zaradi pozitivne samopodobe smo ljudje v življenju uspešnejši in zato tudi s svojim življenjem bolj zadovoljni. Učitelj ima zelo pomembno vlogo pri oblikovanju pozitivne otrokove samopodobe, zato ga ne bi smeli sračkati s takimi potezami, kot jih opisuješ ti, Splišni.
 
Poučevanje je uspešnejše, če učitelj pri svojem delu upošteva učenčevo samopodobo, s tem, da pozna njegovo individualnost. Mi smo imeli lani super učitelja - no ja, naša Gaja ga je imela...z njo pa tudi jaz Kot primer - pri pisnih nalogah, ki se jih sicer ne ocenjuje, je učitelj vedno napisal tudi pozitivno misel, spodbudo, ki je namenjena učencu. Za dobro opravljeno nalogo je učenca izpostavil pri pouku tako, da je nalogo predstavil svojim sošolcem in je bil zato pohvaljen tudi s strani svojih sošolcev. Pri pouku je izvajal različne učne delavnice, raziskovalne in projektne naloge, pri katerih so se učenci sami razporedili glede na interese in področja, kjer so uspešni. Tako so z veseljem pristopili k delu, znotraj skupine so bili aktivni. Po končanem delu so bili zadovoljni, ker so ugotavljali, da je bilo delo dobro opravljeno, v skupini pa so se prijetno počutili. Da se razumemo, to je bilo njegovo "dodatno" delo poleg osvajanja "predpisane snovi po predpisanih metodah" .  Na raznih srečanjih so vedno  "nastopali" vsi otroci ,  najbolj so vedno sijali tisti, ki so bili v preteklih letih določeni za nesposobne. Pa njihovi starši so bili tudi zadovoljni.
 
Učitelj, ki se ne trudi,  da bi otroku pomagal samega sebe spoštovati, se imeti rad, doživljati sebe kot nekaj dobrega, lepega, imel pozitivne misli in predstave o sebi, bil ljubljen, samozavesten in imel dober položaj v razredni skupnosti,  ne more biti učitelj - je pa res, da je v praksi zelo malo takih, ki so Učitelji z veliko začetnico. Se pa strinjam, da je treba otroku tudi povedati, da se lahko zmoti in da se motimo vsi, da lahko slabše obvlada neko veščino, da to ni nič narobe in da veščino lahko z redno vajo izpopolnjuje.Tudi "biti priden" se lahko natrenira, če se potrudiš.  
 
Skratka, otroka je treba sprejeti takega kot je in ga spoštovati.
 
 
 





_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Splišni- to kar si napisala je samo eden od razlogov, zaradi katerega sem jaz svojega otroka vpisala na drugo šolo....