...sem prišla po malo tolažbe... oz moram nekomu povedati, kako mi je...
Žal se je tudi z mano usoda poigrala in sem imela SS v 5t... To je bila 1. in upam, da se, ko bomo sposobni spet in delat na novem ne ponovi...
20.11. sem začela krvavet, zagnala paniko in šla h G, kjer je še videl pikico... dal tablete in svetoval počitek, ki pa žal ni pomagal... že v petek in soboto mi je bilo vse čedalje bolj čudno, ker je šla iz mene najprej takšna temno rdeča sluz, potem pa vsake tok ene čudne kepice nekaj med črno in sivo barvo... predvidevam, da je nekje vmes bil tudi naš potem sem v ponedeljek začela spet bolj krvavet, sveža kri, ki se je stopnjevala... ponoči pa močni krči, vsake tok sem se zbudila vsa mokra in mrzla obenem... grozno, res. Tako, da sem v bistvu že vedela, zakaj sem šla včeraj na pregled - da G potrdi, kar mi je bilo že čisto jasno in da pogleda kakšna je situacija v maternici. H sreči je šlo vsaj vse samo ven, če mi že ni bilo namenjeno... tako da krvavitev se nadaljuje, krči tudi... Žalost in sta pa nepopisna... na trenutke sem ok, pol se pa kar ulije... sploh k pogledam mojga, ne morem, da nebi jokala... hudo mi je... pa vem, da ne morem nič za to...
G me je naročil na pregled po naslednji "normalni" M, da bo pogledal, če bi imela slučajno kakšno pregrado in pač kar lahko sam vidi z UZ. Upam, da bo vsaj takrat vse ok, da ni še pri meni kaj narobe... Glede na to, da se je samo ščistilo je rekel, da mi svetuje da počakava eno M, sam sem se odločila da itak počakam tudi ta pregled, potem bova pa vidla, kakšna bo situacija tako psihično kot tudi fizično... Ampak mislim, da bom delanje otročka prestavila na naslednje leto... to nam že ni bilo usojeno...
Najprej čakaš, da bo šola, da bo stanovanje, da bo služba... potem ko si pa na tem, da bi že lahko imel se pa vse sesuje...