Ojla punce,
žal mi je za vse, ki ste se znašle na tej temi Vem, kako je hudo. Tudi meni se ti trije meseci zdijo neskončno dolgi, saj je abrazija šele dobre tri tedne za mano. Žal bom verjetno morala čakati še dlje, kot tri mesece, saj so mi odkrili pregrado in me verjetno čaka operacija. Bolj je dan, ko bova lahko spet začela delati na mali pikici oddaljen, bolj si želim še eno štručko Še dobro, da imam doma nagajivčka, ki me polno zaposluje, da ne mislim toliko na to, ampak okoli mene je polno nosečk in svežih mamic, da težko pozabim na to. In še vedno se najde kdo, ki me vidi po enem mesecu, brez trebuha in potem tisti vprašujoč pogled, ko ne ve, kaj bi rekel, meni pa gre tudi težko z jezika... Ja, res je težko, ampak tolažimo se s tem, da se vsaka stvar zgodi z razlogom. Bodimo močne, enkrat nam bo že uspelo. Ni važno, če malo kasneje, važno je, da bodo naši otročki zdravi.
lp,kepica