ne vem, kam ta téma spada, pa sem jo dala semle.
premišljujem namreč o krstu moje mucice. zdaj je cca 3 mesece stara (malo manj).

zadeva je pa taka: pri nas smo vsi krščeni, ker so prapradedki in praprababice vsi hodili v cerkev, bili verni itd.., z ene generacije v drugo pa čedalje manj. se pravi da babice in dedki imajo vse - od krsta do obhajila, v cerkev pa ne hodijo.
moj mož in jaz sva sicer krščena ampak nisva hodila k verouku, tudi ne k obhajilu, pravzaprav na cerkev ne dam nič dosti. on pravi da mu je vseeno glede krsta, tako da se moram (spet enkrat) odločit jaz.

gre se mi za to, da bi malo dala zdaj krstit, da se ne bo kdaj pozneje pojavil problem, ker ni krščena. moj mlajši brat je namreč po vstopu v osnovno šolo (ne vem več v katerem razredu) začel sitnariti, da naj ga damo krstiti, ker do takrat še ni bil. najbrž so ga otroci v šoli glede tega kaj zaje.... no ja, otroci so pač taki. jaz bi se pa temu rada izognila, zdaj pa ne vem, če jo naj dam, kdaj jo naj dam krstiti ali pa naj ji prepustim, da se naj sama odloči..
kdaj je pravi trenutek za to??? pa kdo vse je lahko krstni boter, če je lahko moški ali mora biti ženska.. pa če sta starša katoličana, je mala lahko evangeličanka? pa kako krst poteka in take stvari - kaj rabim itd...
LP

Tudi jaz sem krščena, moj partner mislim, da ne. Otroka ne bova dala krstit, ker ne vidim nobene potrebe.

Ne vem, če ti kdo lahko svetuje, ali daj otroka krstit ali ne. To je tako, kot če naj bi ti svetovale, ali bodi verna ali ne.

Se mi zdi, da se krst vse prevečkrat uporablja kot eno tradicijo, pa zato, ker stari starši tako želijo, pa da je spet en vzrok za praznovanje. Najprej je po mojem pomembno, da razmislita, zakaj sploh želita krst za otroka.

Je pa ena stvar. Pri krstu starši in botri obljubijo, da bodo otroka vzgajali tudi naprej v veri. jaz osebno težko nekaj obljubim, če vem, da tega ne bom izpolnjevala.

Glede bostrov je pa tako, da sta lahko dva, lahko je tudi samo eden, mora pa boter imeti vse zakramente in se tudi versko udejstvovati, pomeni, daredno hodi v cerkev. Pa poročen mora biti cerkveno, kdor živi na koruzi, ne more biti boter. To so pravila, pustimo pa potem, da nekateri vseeno dobijo potrdila, pa da nekateri župniki vseeno mogoče kakšno stvar pogledajo skozi prste. Za bolj podrobno se moraš obrniti na duhovnika, ki naj bi krstil tvojega otroka, pa potem on točno pove kako in kaj.

Se strinjam s Splišni, da ti bo to težko kdo drug svetoval.

Kar pa se tiče pomisleka glede tega, da bi Viktorijo kdo zaradi tega, ker ne bi bila krščena, zezal: otroci vedno najdejo nekaj, da te lahko zaj***. Če ne bo to, bo pa kaj drugega.

Jaz nisem krščena, tega nikoli nisem pogrešala, sem se pa kdaj začudila, ko so se tisti, ki so bili krščeni, tako vtikovali v tiste, ki nismo bili. V OŠ sva bila v razredu 30ih učencev samo dva, ki nisva bila krščena, in veš kaj so nama rekli? "Saj sploh nimata imena, ko nista krščena!" Pojma niso imeli, kaj krst pomeni.

Tudi midva z možem otroka ne bova dala krstit. Za to se bo vedno lahko kasneje odločil sam, tako kot se je recimo moževa sestra, ko je bila stara nekaj čez 20.

MIdva imava vse zakramente,v cerkev pa ne hodimo.Otroka pa sva dala krstit.Tamala ima željo,da bihodila k verouku-prav,če pa ne pa tudi prav. Jaz sem ostale zakramenta opravila šele v srednji šoli.Če se ti ne mudi in nimaš te želje,ji prepusti odločitev.Ko boz. če bo sama hotela,bo lahko še vse opravila.

Midva z možem sva bila krščena, drugih zakramentov pa nisva prejela. Otroka nisva dala krstiti. Če bo kdaj sama čutila potrebo ali imela željo, bo pa takrat to urejala sama.
K odločitvi je prispeval tudi problem botrstva. Boter naj bi bil človek, ki bi za otroka poskrbel v primeru smrti staršev, ne pa tisti, ki bo kupil najboljša darila ali tisti, komur se želimo prikupiti. Če umrem, bo za moje otroke poskrbela moja mama. Poleg nje pa bi otroke zaupala bratrancu, ki je bil ob rojstvu moje hčerke še premlad za botrstvo, torej praktično ne bi imeli botra, če bi že hoteli izvesti zadevo.
Sicer pa nisem videla potrebe po krstu (in je še vedno ne vidim).

Jaz mislim, da je bolje, da se sama odloči ali hoče biti krščena ali ne. Seveda se moraš pa to ti odločit-ali ji sploh prepustiti možnost izbire ali ne.

Naj ti samo povem en primer: mojega moža so krstili ko je bil še dojenček zaradi vztrajnega teženja babice. In so ga krstili, da so iemli mir. Danes dobi kar pike, ko sliši za tisto babico. Seveda noče biti krščen ampak kaj naj zdaj?! Skratka, nočem reči, da te bo otrok sovražil, če boš to naredila ampak saj veš kaj hočem povedati - naj ima možnost izbire!

Vedi, da kakorkoli se boš odločila, tako bo pravilno!

;)škoda pia73, da si se poslovila. včeraj mi je ena prijateljica ( s katero se sicer bolj poredko slišim), zadevo temeljito razložila, ampak sem še vedno neodločena. morda bom počakala, pa naj se mala sama odloči


LP

Jaz sem samo krščena moj pa ima vse zakramente, živiva pa na koruzi. Sinčka sva dala krstiti, ker sva se oba strinjala glede tega, pa veliko noč in božič tudi praznujemo. Pa Marijino vnebovzetje tudi. Drugače pa redno k maši ne hodimo. Včasih. Verjetno bo tudi k verouku hodil. Če bo kdaj kot odrasel hotel v drugo vero, pa to vedno lahko stori. Krst mu nič ne škodi.

Pikabu - sicer ne vem od kod si, ampak očitno glede botrov vsak župnik po svoje. Mojemu je boter moj brat, ki je ob krstu bil star 17 let. Pa ga je župnik samo vprašal, če je bil pri birmi in nič drugega. Če sem pa jaz bila in moj dragi pa ni nič vprašal. Zakaj pa nekdo, ki živi na koruzi ne bi mogel biti boter? To je verjetno še ena župnikova fora. Botra starš izbira in to je ponavadi oseba, na katero se lahko zanese in župnik nima nič pri tem. Vsaj pri nas ni to problem. Sem pa slišala, da bolj kot so stari župniki bolj komplicirajo.

eh, pa bom vseeno skopirala noter, kaj mi je kolegica napisala:
Nega problema! lahko ti prek interneta razložim samo se mi bolj fajn zdi če se o tem skupaj pogovarjamo. Ker se ti sproti pojavljajo vprašanja pa je lažje odgovoriti. Lahko bi se enkrat srečale nekje na kavici kaj praviš? Saj vseeno. Koliko bom vedela ti razložim. Imaš pa srečo da sva vsak iz druge vere tako da lahko izbiraš. Ne vem kako sta vidva in kako sta se vidva poročila - samo pri matičarju ali tudi cerkveno? Vsakem primeru je po mojem najboljše da daš krstiti v tisti veri kot sta vidva. Glede krsta pa mislim jaz takole: Boljše da vidva izpolnita dolžnosti do otroka, kot pa da čakata ko odraste in se sam odloči. V nekaterih primerih se tako dogaja kot si omenila pri tvojem bratu, to sem veliko slišala. Ponavadi nastopijo problemi pri cerkveni poroki ali že prej med sošolci, ker oni hodijo k veruku on pa ne ter se tako norčujejo. Jaz osebno bi mojo dolžnost opravila, kar pomen da otroka odpelješ k krstu, potlej sledi obhajilo in birma - vse to opravi do konca osnovne šole. Nato pa naj otrok dela kar hoče. Nikoli ne veš kaj bo delal. Kaj pa če ne narediš ali opraviš te stvari, kaj se bo zgodilo? Jaz mislim če otrok pade v situacijo ko bo mogoče hotel ali rabo te stvari in jih ni prej opravil se mu samo malo zakomplicira na ta način da vse to nadoknadi. a to ni lušno ko kot odrasel človek hodiš na predavanja k župniku in potlej z drugimi birmanci (otroci) greš k birmi. Predstavljaj si da te odraslega krstijo! no nevem jaz tega še nisem vidla, samo se mi zdi nenavadno. A slišala sem že. To je stvar posameznika in kako on gleda na te stvari.

To so samo moja mnenja, mogoče malo staro modne, pa kaj, kot sem rekla stvar posameznika. Da nadaljujem sam krst.

Seveda moraš prositi župnika. V Soboti kot vem opravljajo krst brez kake komlikacije tudi v Sobotah. Prinas je ponavadi v Nedeljo po maši. Odvisno od pogovora. Ponavadi zadnje čase delajo krst izven maše. Sam krst ne traja dolgo in poteka v vzdušju tudi župnik se kaj poheca. Za krst rabita botera ali botro, katera je opravila vse zakrament ( krst, obhajilo in birmo)- No naš župnik tak zahteva kak je v Soboti se pozanimaš ali ti že sam pove kakšen mora biti boter. Nato rabita svečo in belo oblačilo. Belo oblačilo pomeni da je beli robček ali včasih so uporabili belo bluzico, katero med krstom žu. položi na otroka. Samega dojenčka pravtako oblečejo v beli pajac ali punčke oblečejo še v belo oblekico.- ni nujno odvisno staršev. Dobiš jih v sposojevalnici. Svečo in ropček pa v crkveni knjigarni- krekova knjigarna nahaja se pri cerkvi. Sam krst je nekaj lepega in če ga že mislita opraviti ga opravi z družinskimi člani tako da so navzoči. Škoda da bi samo vidvi z babico šle, ko pa se veselite lahko skupaj. Krst je prinas začetek oz. prvo slavje v mladi družini , nato sledi sv. obhajilo, birma s tem otrok odraste in nato poroka ko odhaja po svoje.- zdaj že malo pretiravam oz. sem sentimetalna. No prinas gre po krstu družina na kosilo ali slavje nadaljujejo doma. Povabljeni so ponavadi tvoji in njegovi starši, bratje, sestre in boter z botro. Nekateri pa delajo večje cirkuse ali pa tudi sploh ne, kakor kdo želi.
glavno vsi se skupaj veselijo da je otrok opravil sv. krst.

Sveti krst iz cerkvenega vidika pomeni neke vrste očiščanje oz. da otrok postane čisto bitje in mu izvirni greh izbrišejo s pomočjo krsta ter dajo ime otroku.-NEVEM ČE SEM DOBRO RAZLOŽILA saj sama točno nevem.

V glavnem ni tak strašno kot sem mogoče napisala. Če pa rabiš pomoč ali če želiš k župniku ti lahko stojim ob strani ali te spremljam. Poveve da bi se zanimale ni pa treba točno že določiti datum. Za otroka pa je vseeno koliko je star. Nekteri radi dajo prej krstiti, ker če bi se kaj zgodilo da je otrok krščen.

Kot sem rekla odvisno od vsakega posameznika. Jaz bi- to je samo moje mnenje.

Pozabla sem sam potek krsta, ki sledi takole: Župnik nekaj moli ali bere z evangelij -- zdaj odvisno od župnika, v Švici je naš žu. dolgo in široku opravil krst pri Goretkini mali. Tu pa so po ure gotovi.---- No sledi vprašanje kaj želite, odgovorite sv. krst. Potlej vpraša kako bo otroku ime, spet odg. Viktorija. Nato se mi zdi da še sletijo krstne obljube, med tem se prižge sveča ki jo drži boter ali stariš, nato pa prekriža žu. s oljem ter polije z blagoslovljeno vodo. Na kar jo prekrižajo še boter in starši. V glavnem nekak tak točno več ne vem, a se ti ni treba bati ker te žu. spremlja in pomaga odgovarjati. Na koncu sledi blagoslov in konec ceremonije.

Tak upam da saj malo imaš predstave.
Poskusila bom odgovoriti na tvoja vprašanja:

1) Ime določita vidva in Viktorija je itak zelo cerkveno, se mi zdi. Naša je Žaklina in ime izhaja iz Jakoba. To sploh nismo vedeli. Ž. je pogledal posebno knjigo z imeni in nam tako razložo. To ni problem.
2) Nej je slabo ime samo katero boste klicali?
3) V luteranski samo vem da pridejo takoj po maši in poteka krst. To moram Boš. vprašati. Samo nerazumem zakaj hočeš da bo literanska, ko pa sta vidva papinca. Saj v Literanski imajo spet svoje pravila in pravtako komplicirajo z verukom in mašo kot pri nas.
Prestop se da verjetno, to po mojem ni problem samo da bosta sigurno nekaj mogla opraviti naprimer konformacijo karje bistvo nekevrste obhajilo in birma skupaj. Tako si jaz osebno razlagam. To se moreta pri literanskem pfarerju zanimati.
4) Mislim da nebi smeli komplicirati da vidva drugo razen krsta nimata. Edino pri botru bodo verjetno komplicirali.
5) Datum krsta si sigurno sam odločiš, seveda če tisto uro on nima kaj drugega. A to ni problem.

Za potek krsta bom Boš. vprašala.
Ti samo vprašaj samo da jaz tudi točno vse nevem veliko je odvisno od župnika.

TO JE TO. PA ŠE VEDNO NE VEM, KAJ NAJ NAREDIM.

Lej, če se ne moreš zdaj odločiti, počakaj. Ker kasneje jo lahko še vedno daš krstit, obratno pa je hudo težko.

In mimogrede, meni se nikakor ne zdi, da je tako malo bitje na kakršenkoli način nečisto in da ga je treba zato s krstom očistit. Seveda pa vsak po svoje.

Donja. Glede botrov so sedaj kar točno določena pravila, kaj mora izpolnjevati. Pri botru ne gre samo za to, da mu vidva kot starša zaupata, boter je za to, da pomaga staršem pri verski vzgoji otroka. Vsak boter mora prinesti potrdilo svojega župnika, da izpolnjuje vse pogoje. Kdor živi na koruzi, otroku ni zgled verskega življenja, zato ne more biti boter. Pravila so zelo jasna in jih vsi župniki poznajo, kot sem pa že napisala, eni še vedno pogledajo skozi prste, drugi se jih pa zelo striktno držijo. Nekateri kljub pravilom še vedno ne zahtevajo potrdil, spet drugi jih pa strogo zahtevajo, čeprav vedo, da je boter ustrezen. Komplicirajo pa tudi mladi župniki, nekateri ne odstopajo niti za malo od teh pravil.

Pa še za Kiro. Premislita, kaj želita otroku s tem dati. Tistega dolgega teksta nisem brala celega, mogoče bom naredila krivico, ker bom vzela iz konteksa. Pisalo je namreč, da bi to naredila iz dolžnosti. Prejem zakramentov ni nikogaršnja dolžnost. Namesto otrok se odločimo starši, ker tudi sami tako živimo in jim želimo biti zgled. Če pa sami ne živimo tako, nima smisla, da mora otrok živeti po tem. Če bo hodil k verouku, bo moral tudi k maši. Najhuje je, predvsem za otroka, da mora sam hoditi k maši. Vse zakramente lahko prejme tudi kot odrasla oseba, če se bo tako odločila. Če ji vidva ne moreta dati zgleda verskeg življenja, je po mojem brezveze, da to delate iz neke dolžnosti.

Pikabu - pri nas v glavnem niso nič spraševali in komplicirali, pa tudi nobenega papirja ni rabil nihče prinesti. Hvala bogu. Pa veren si tudi lahko tako, da ne hodiš vsako nedeljo v cerkev župnika poslušat. Se mi je na bratovi birmi ful zamerilo, ker jih je en višji prišel birmat (sem pozabila kdo) pa je pol ure pridigal o darovanju cerkvi. Pa še nekaj takih primerov poznam, ko so se mi župniki total zamerili in jih res ne maram, ker ravno sami delajo v nasprotju z vero. Mimogrede da gre nuna splav delat, mi je tudi v nasprotju z vero. Zato mi doma verujemo v boga, župnikov pa ne hodimo poslušat. To je samo moje mnenje.
O krstu pa se itak vsak sam odloči, če bo dal otroka krstit ali ne.

Ob tem elaboratu sem se vsaj sama zatrdno odločila, da nobenega mojih otrok ne bo krstila RKC.

Moj otrok ni hudičevo seme, ki bi ga bilo potrebno očistiti.

Razen tega mi ne bi en k... od župnika presojal, ali sem dala dobro ime ali ne.

Ja, po mojem je tako: če želiš otroka res dati krstiti, potem si za to odločen, ker verjameš takim stvarem, ki so napisane v "elaboratu". Če si ZA takšne stvari, itak to dobro veš. Če pa ne veš, potem to pomeni, da ali vsega tega ne poznaš, ali pa se s tem ne strinjaš popolnoma. V obeh primerih torej za krst ni potrebe.

Kira!
Tudi jaz mislim, da je sicer res najbolje, če se otrok sam odloči, kljub vsemu pa se mi krst kot tak niti ne zni tako sporen. Jaz ga razumem bolj, kot pozdrav otroku, ki je vstopil v ta svet. In ker vem, da RKC na to ne gleda tako, sem svojega prvega otroka krstila v evangeličanski cerkvi in spomladi bom našo malo tudi. Sva se sicer tudi z možem v evang. cerkvi poročila, čeprav sva oba tretirana kot rimokatolika. Mož ima vse zakramente, jaz pa le krst in ker nisem hotela, da mi nekdo, ki nima pojma ozakonskem življenju pridiga o zakonu, sva se šla poročit v evang. cerkev, kjer sva se BP lahko poročila, krstila otroke in po lastni volji izbrala botre. Pri vsem tem pa ni bil potreben nikakršen uradni prestop. Torej, malo razmisli tudi v tej smeri. Lp

Jaz sem morala hoditi k verouku zaradi starih staršev, da sem opravila vse zakramente, ker, da ne bi bila kot moj oče, ki jih je opravil preden sta se z mami poročila. Sina smo krstili - zaradi reda radi (botra je moja sestra, ki pa ni niti približno verna), k verouku ne hodi (se je pa pogovarjal s sosedom, ki hodi, pa ga ni zamikalo), ne hodimo v cerkev (razen ob pogrebih ali porokah), praznikov ne jemljemo kot del cerkve, ampak si jih prilagodimo. Aja, pa niti krst, obhajilo in birma mi nista pomagala, da bi se lahko cerkveno poročila (zaradi česar sem morala k verouku), saj je moj mož že bil cerkveno poročen.
Težko bi pa komur koli rekla ali naj otroka krsti ali ne, saj je to preveliko poseganje v osebnost vsakega posameznika in posiljevanje z vero, kakršno koli, je preveč.
lp

Pikabu - mi včeraj glede zahtev župnikov ni dalo miru in sem se včeraj malo pozanimala in sicer Vatikan zahteva za botra samo krst. Zdaj še moram samo zvedet, kako je, če živiš na koruzi.

Ko smo našega krstili smo živeli na koruzi, moja mami je morala pa župniku, ker je ful silil vanjo, obljubiti, da se bova čimprej poročila. Saj sva se, samo 5 let kasneje... Galova botra pa takrat še ni bila poročena, pa še danes ni! Ej, botrca, kaj čakaš? :)- :)-:)-:)-:)-:)-:)-
Ne komplicirat, pa bo...

Da zadenem sedmico na lotu (ko bo velika cifra):)-:)-:)-

ta teden je 176 mio sit - a bo dovolj?:)-:)-:)- Midva z Galom greva danes vplačat (saj veš da ima on srečo, petek 13 pa to) in če zadaneva se boš na moje stroške poročila!?!?!?!?!? :)-:)-:)-

Kira,vse kar ti je prijateljica napisala drži.
Krst je mišljen,da se otroku izbriše izvirni greh (greh Adama in Eve) in mu da možnost,da zaživi na novo in posvoje.
Res je smešno odraslega videti med dojenčki pri krstu in res je da se zakrament krsta ne da zbrisati.Vendar to ni nič slabega in nikomur ne škoduje.
Nekdo,ki ne živi v veri ne razume da s tem postaneš božji otrok.Tudi meni je bilo malo čudno ali pa bi lahko rekla da sem bila prizadeta,ker določeni ljudje niso želeli obiskati našega sončka dokler ni bil krščen.Kot da do krsta ni vredna obiska.Vendar,vsak je svojega mnenja in tako je žal to stvar,ki je obvisela samo na tvojih ramenih.

Želim ti pravo odločitev!

:muca:

ampak, a ni res, da smo vsi božji otroci? bog ne dela razlike med krščenimi in ne krščenimi. saj jezus tudi ni bil krščen ne vem kako dolgo. poleg tega pa nikjer v bibliji ne piše, da se moraš spovedat in ti bojo grehi odpuščeni. to si je izmislila cerkev. jezus je to s krstom samo tako simbolično naredil, da je malo - kot bi se danes reklo - naredil show in se je videlo v tistih časih, kdo je z njim, kdo pa ne..

izvirnega greha pa po mojem tako ali tako ni. če bi bog hotel, naj ljudje ne grešimo, bi nas naredil take. pa nas je naredil po svoji podobi, tako da tudi on ni popoln. tako da nam kakih manjših grehov sploh ne more zamerit.

po mojem je edini pravi greh to, če ljudje ne znajo ločit kaj je dobro in kaj zlo, kaj je prav in kaj narobe. po tem bi se morali ravnat, pa bi ne blo treba nobenih spovedi, nobenih odvez itd... a ni tako?