Danes mineva že pet mesecev odkar moje punčke Ele  več ni.
Rodila se je 21.9.2008 v 39t. Bila je mrtvorojena. Zakaj je prišlo do tega, žal niso odkrili.
Včasih se mi zdi kot, da je bilo včeraj. Pa čeprav je bolečina za malenkost manjša, predvsem pa je drugačna.
Še vedno jo pogrešam.    
Vem pa, da ji je tam kjer je sedaj lepo. 


En velik objemček    za vse naše  in .

jaz sem svojega  izgubila v 19t nosecnosti . sedaj bi bil star 4 leta.
v teh letih se nikakor nisem mogla sprijaznit s to izgubo,in se zanosila sem zelo tezko-ker sem se bala ponovitve.

zdaj pricakujem in se se vedno velikokrat spomnim na , in mi je se vedno hudo ker ga nisem spoznala. ampak mislim da me je zivljenje zaradi zalosti zdaj nagradilo z dvema .

posiljam veliko vsem ki ste dale to bolecino skozi. in predvsem ...ne obupat,razlog  za te bolecine je verjetno zapisan med zvezdami.


_____________________________

Stella in Pia

sožalje za vse male naj lepo bivajo v nebesih

Sožalje tudi od mene...

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

jaz sem svojega Andraža izgubila pri 18 tednih, sedaj bi imeu skoraj 2 leti pdp 10.3. 2007, sedaj imam še enega malčka starega 1 leto

vsem mamicam malih angelov - tudi jaz sem med vami. Zdaj bi bila proti koncu 4. meseca nosečnosti, če ne bi izgubila svojega zakladka. SS v 7. tednu. Ravno pred kakšno uro sem pospravljala stanovanje in iz omare so padli copatki. Tisti, ki mi jih je kupil ljubi, da bi proslavila . Zdaj sedim na postelji in jokam kot dež. Pa sem mislila, da že malo manj boli.

mene še vedno pa je tega že 2 leti pa se vsak dan spomnim, pa spomnim se kako se mi je moja najstarejša punca smejala, ko me je videla kako se pogovarjam z trebuhom, , evo spet jokam

< Sporočilo je popravil lumpa6 -- 21.2.2009 17:57:16 >

tudi jaz sem zgubila svojega prvega otroka v 7t nosečnosti SS
bilo je 14.6.2008. sedaj bi bil star komaj 1m še zdaj me stisne pri srcu ko pomislim nanj!!
še zdaj se jočem ko pomislim nan!!
en velik objem ki so izgobile svoje ljubjene!!!
nikoli ga ne bom pozabila!!!

Tudi jaz sem izgubila malo pikico v 35 tednu nosečnosti.Prejšnji dan je bilo na ultrazvoku še vse vredu,nato približno 2 dni nisem nič čutila njenih gibov,vsi so mi govorili,da je to normalno,da se otrok umiri,vendar jaz sem čutla,da neki ni vredu.Sem mklicala v porodnišnico(bila je sobote popoldan),tam so mi rekli,da naj pridem,me dali na ctg-nič.Mi g naredi ultrazvok in v sekundi je bilo vse jasno.
Od tega je že 3leta vendar misel na to je še zelo boleča.HB pa imamo zdaj malo dojenčico,ki je stara 11m.

Tudi jaz sem ena izmed vas. Svojo pikico sem izgubila v 8 tednu . To je bilo 24.2.2009. Bolečina še je vedno zelo močna in seveda strah da se kaj takega spet kdaj ponovi.

moj mali angelček bi bil danes star 3 tedne. v 39 tedn ga nisem več čutila. srček se je ustavil. moj fantek je imel popkovino okoli vratu in nogic. jokam ker ga ni.

Žal mi je res


_____________________________

Enkrat bo uspelo.........šibamo v 4 postopek!

Za vse vas mamice, ki ste morale doživeti to bolečino. Prepričana sem, da vsi mali  pazijo na vas in na svoje bratce in sestrice.

tole pa pošiljam vsem mamicam, ki imamo svoje angelčke v parku zvončkov:
v torek sva bila tam zvečer, po osmi, in naši malčki so že lepo spali. neverjetno spokojno je bilo. sem vam samo hotela povedat, da sva se za sekundo počutila bolje, ker sva začutila, da jim je lepo, da spijo in si nabirajo moči, da se bodo naslednji dan lahko ves dan igrali. in v sredo je bilo res tako živahno. veter je pihljal, zvončki so se gibali, ptički so letali... lepo jim je.
upam da jim je lepo.

Gal moj, radi te imamo in te neskončno pogrešamo! 

MOJE SOŽALJE VSEM MAMICAM,PA TUDI ATEJIMA KI STE IZGUBILI SVOJE SONČEKE....
NAJ VAŠI ANGELČKI POČIVAJO V MIRU...

Sem se odločila, da še jaz napišem na kratko o mojih izgubah, ki pa ne bolijo več, so le spomin... Po šestih splavih, 5 jih je bilo pred 12.tednom, eden pa v 21.tednu, sem postala mamica 3 otročkom: dvema posvojenima in enemu, ki je zrastel v mojem trebuhu.
Prav dobro vem, kako obupana sem bila leta in leta - in lahko si predstavljate, kako srečna sem skupaj z mojimi najbližjimi sedaj.

Pozdravljene!

Danes bi moral naš sonček Staš praznovati 1.rojstni dan, a kaj, ko mu ni bilo namenjeno biti med nami. Bil je rojen v 31.tednu in po treh urah borbe za življenje je za vedno zaprl očke. Še vedno je v meni živ spomin na vso dogajanje tistega dne in vem, da bo do konca življenja. Iz vsega srca mu vsi voščimo lepo praznovanje med angelčki, mi pa bomo v mislih podoživljali to z njim.

Dragi Staš!

Vse najboljše.


< Sporočilo je popravil nina68 -- 2.5.2009 13:43:22 >

Danes mineva eno leto odkar smo tudi mi dobili svojega angelčka Jakca. Noro...kako čas beži. In koliko sprememb je prinesel v naše življenje. Mislim, da smo zrastli, se okrepili...čeprav je danešnji dan kljub vsemu boleč.
Leto dni nazaj je bil ta majski dan prav tako čudovito sončen in topel kot danes...



_____________________________

Amor Omnia Vincit

Tamara poznam te preko foruma...še zdaj se spomnim tvoje zgodbe in še mnogih, premnogih drugih. Upam, da boste uspešno zaštartali v novo šol. leto prav tako pa tudi upam, da se boste morda opogumili v tretje. Držim pesti za nove zmage!
Vse lepo!

Tudi mi imamo angelčka, po dolgih osmih mesecih sva končno dočakala svojo srečo, ki pa se je žal končala s čiščenjem pri 7T3D. PDP bi imela na najdaljšo noč v letu 31.12.2009

Vsem, ki ste doživele izgubo vašega sončka, pošiljam mnogo pozitivne energije in vam želim, da bi v vaše življenje ponovno posijal žarek upanja.


_____________________________

23.4.2009, plusek...17.5.2009 si odšel med angelčke...
23.4.2010, plusek...17.12.2010 si prijokal na svet...
23.4.2012, plusek... 26.12.2012 PDP...

Hudo, naj svetla zvezdica sije za vas na nebu...