Danes sem podpisala izjavo, da lahko upepelijo mojega angelčka Amadeja, ki bo svoje mesto našel v Parku Zvončkov.

Plodovnica mi je odtekla v 16. tednu. Najverjetnejši razlog: vnetje posteljice.

Prejšnje izgube (2 SS) so bile v 7. tednu nosečnosti. Nikoli nisem videla utripov, nikoli mi ni ročica pomahala nazaj na UZ. Zato tokratna izguba toliko bolj boli... Toliko solz... Mož mi stoji ob strani, joka z mano. Nekoč se bodo posušile, vem. A zdaj jih pustim, da tečejo...

Tolažbo iščem v tem, da bo Amadej tisti, ki bo za naprej čuval svoje bratce in sestrice, mamico in atija... Upanje ne bo umrlo, ne bom dopustila.

Solze pa kar lijejo....

sožalje



_____________________________

"Ne daj se Floki! Ostani psetino!"

Iskreno sožalje vsem, ki ste morale preživeti izgubo najdragocenejšega, svojih otročkov.

Enkrat se bomo srečali z našimi pikicami , ki nas čakajo tam zgoraj.

Tudi jaz pašem sem. V 17tednu sem izgubila detece (fantka). Sedaj sem mamica navihani deklici. Ne smem se spomniti dneva, ko sem zvedela, da je Lovru nehal biti srček. Ko sem ležala na stolo pri g sem mislila da se mi bo zmešalo.Sploh ne vem, kako sem prišla domov.  Življenje gre naprej. Velikokrat se zjokam, sploh ko berem žalostne zgodbice. Bodimo močne, ker moramo biti močne.

Jaz sem pa tako žalostna, danes bi mogla imet NS, potem pa vsem sporočiti veselo novico, pa nisem prišla tako daleč. Še dobro, da sem v službi, da vsaj malo manj mislim na to. Res sem si želela to malo pikico

Pozdravljene mamice malih angelov...
Js upam,da se to stran še obiskuje,ker sem jo jaz šele našla...
Tudi jaz sem mamica malega angelčka...Hčerke Ane,ki je pri 2 letih in 9mesecih padla v reko in utonila...
še zdaj mi bolečina trga srce,čeprav sem se sprijaznila z izgubo,in je v moje življenje vstopila nova deklica...
Rada se "pohvalim",da imam tri zlata in lepa dekleta in stalno dodam,da je ena od njih angelček.


_____________________________

OTROCI SO NAŠ NAJVEČJI ZAKLAD.
PAZIMO NJIH IN NJIHOVO ZDRAVJE

Joj, pa saj to ne more biti res .Panična...ma , saj nimam besed , ne vem kaj naj povem v tolažbo.

Ja se obiskuje ta stran. Žal mi je za tvojo punčko. 

  sem se prav zjokala nad branjem vaših zgodb. hudo mi je, ko pomislim kakšna bolečina to mora biti. rada bi pozdravila vse mamice in vam zaželela vso srečo.
kako kruta je usoda, da krajša življenje nemočnim bitjecem

vsem


< Sporočilo je popravil MLADAMAMICA -- 4.12.2008 14:21:05 >

Tudi meni gre na jok, pa sem jih prebrala samo par. Moje sožalje vsem, ne predstavljam si, da bi izgubila svojo malo.
Brez besed sem res.

Najprej en velik  za vse,ki ste izgubile svoje otročke.

Tudi meni se je to zgodilo pred 4 leti v tem prazničnem času .Tako sva se veselila in želela najine prve pikice,pa nam žal ni uspelo,da jo spoznamo. V 12 tednu se je poslovila .
Sedaj imam dve hčeri (3 in 1,5 let)ampak se ob vsakem božiču bolečina na izgubljeno pikico povrne.

Imena ji nisem dala,ker je bilo preveč hudo,verjamem pa,da nas čuva.


_____________________________

Moji dve nagajivki :-):

Maruša 24.12.2005
Maša 26.6.2007

Panična, šele sedaj sem prebrala tvojo zgodbo. kar zmrazilo me je. pa posebej, ker mam hčerko, ki je sedaj malenkost starejša od tvojega angelčka.

hudo mi je zate. bodi močna.

_____________________________

3 datumi v mojem življenju: 2.8.2005, 24.10.2009 in 22.5.2010.

tud jaz se vam pridružujem.14.12.2008 se nama je rodil najlepši sonček,najin sonček.žal je imel najtežjo srčno napako.srček se mu je ustavil osem dni pozneje.za naju bo vedno živel v najinih srcih.

Pa se vam še jaz pridružujem s slabo novico,moji pikici je nehal bit srček v 8 tednu nosečnosti,
čeprav jo imam še v sebi imam v ponedeljek abrazijo.Hudo je....Solze,tečejo pa tečejo

kakšne hude zgodbe
si ne predstavljam takšne žalosti
sožalje vsem


_____________________________

Moj JAŠA je sonček, moj JAŠA je zlat, sladak kot bonbonček, ga vsak ima rad!

tudi jaz se pridružujem.
sem v 14t izgubila svojo .


vsem,ki se je enako zgodilo kot meni pošiljam .

Heeej mamice malih angelčkov... Po dolgem času sem šla malo brat in me je stisnilo do solz... Na momente še vedno podoživim trenutke...ampak sem OK. Nove nosečnosti si zaenkrat še ne želim... takrat, ko bom začutila, da je čas. Danes sem Timija vpisala v 1. razred :) Noro... kako gre čas... Nad nami pa vedno bedi Jakec in čutim toplino pri srcu ko pomislim nanj..

Držte se mamice angelčkov... Najtoplejši objem za vse.

_____________________________

Amor Omnia Vincit