sploh ne vem kako sem zašla na ta forum a ne morem ustavit solz ki polzijo po licu ena za drugo.tudi jaz ne spadam med mamice ki so izgubile svoje sončke imam doma enga starega 6 let in sem v 27 tednu nosečnosti.hudo res iskreno hudo mi je za vse vas ki ste to hudo izkušnjo dali skozi.ne bom vam pisala besed tolažbe ker ne vem kako hudo je ko izgubiš svojega otroka bom pa mislila na vas in vam želela najboljše v življenju.

Vse, ki ne sodite na ta forum, hvala bogu da ne. Lepo pa je prebrati, da kdaj pomislite na nas. In upam, da vam nikoli ne bo potrebno pestovati angelčkov, ker je to najtežje opravilo, ki nam je v življenju naloženo. 

Jenny Anny-ja točno tako mi je rekla, da šele ko bom imela za sabo 2 SS ne bo dala na o.p......pa še tisti dan ko sem krvavela(delala je popoldne)jaz pa sem okol 17 klicala, me je gladko zavrnila in rekla, naj grem kar na urgenco se pokazati in ne k njej, ker ima dosti pacientk ...sem jo že zamenjala.

jaz sem splavila vtretjem mesecu nosečnosti deklico sem mislila da bom umrla komaj sem prišla k sebi

vidim da vas je ogromno
upam da vam čimprej posije sonček

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

1.12.2001 sem rodila mrtvo deklico v 36 tednu
Imam dva fantka, 4 in 10 let.
Čeprav je od tega skoraj 6 let, so rane še sveže,..

Danes sem žalostna.Zelo pogrešam mojo malo Anne Marie.Boli me srce.Tako rada bi jo sedaj stisnila v svoj objem.Pa je ni.

Aspirin nisi edina. Jaz sem včeraj in danes skoraj ves dan jokala. Včeraj smo bili vsi skupaj na njenem grobu. Pa grem tja skoraj vsak dan,  pa me je včeraj spet sesulo. Saj pridejo boljši dnevi za nas, boš videla.
Tudi mene ne tolažijo besede, da bom še kdaj imela kakšnega . Tudi, če bi mi uspelo to ne bi bila Melita.

zate, pa če ti bo preveč hudo me lahko kontaktiraš na ZS.

Na žalost vidim, da nas je veliko, čeprav bi želela, da bi tega bilo čim manj. 18.9.2007 sem v 39t rodila našega angelčka Ožbeja nažalost mrtvega. zame je to najhujša nočna mora za katero še vedno težko verjamem, da se je zgodila. pa vendar........

ko bom spet toliko pri moči bo še kaj napisala

pozdrav, jaz sem po dolgem casu sposobna biti tukaj....namrec v nedeljo je med angelcke odsla moja Sofija, 19 dni po rojstvu..Nikoli ni imela priloznosti spoznati topel dom, ki je cakal nanjo, svoje sestrice dvojcice, ki pa je prezivela in je doma.
Najhuje od vsega je bilo gledati lastnega otroka v bolnici, kako umira pred tvojimi ocmi.....Solze se se niso posusile, pocutim se malo boljse, poskusam si dopovedati, da je bila pac obsojena na smrt,zaradi zdravstvenih razlogov..

Ampak za vedno bo ostala moja puncka...moja Sofija.....

_____________________________

PONOSNA MAMICA MALEGA DOMINIKA 01.02.2010, IZABELE 16.10.07 TER MOJEGA ANGELCKA SOFIJE 16.10.07-04.11.07, KI BO ZA VEDNO OSTALA V MOJEM SRCKU IN MOJA PUNCKA

Zirafa76, iskreno sožalje.. 
Naj ti pogled na malo Izabelo da veliko moči, da prideš skozi to temno obdobje..
In vedi, da vas mali angelček Sofija čuva in spremlja na vsakem koraku.
Bodi močna.

_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

Darja načeloma ne joka... ampak zdajle je poudarek na načeloma...

Tudi jaz sem izgubila mojega sončka v 8 t nosečnosti, vem, da bi bil fantek. Vsi so mi govorili, da še to ni tako boleče, ker je bil otrok (beri zarodek) premajhen. Le kako je lahko takšen hudič v ljudeh, da imajo tako plitko razmišljanje. PDP bi imela 27.12.2005 (na 30. obletnico poroke mojih staršev). Še vedno jočem, boli me srček... se pa tolažim s tem, da sem lahko ponosna na 15 mesečno hčerko, ob kateri si najhitreje preusmerim misli!

Grem s teme, ker mi je "bad"
vsem pošiljam ogromen

Za vse vas  saj jih nikoli no dovolj.

Bodite močne

Sem mamica dveh , dveh lepih dečkov. Eneja sem izgubila 3. 5. 2006 v 30. tednu nosečnosti, tehtal je 1240 g, velik je bil 44cm; Teja sem izgubila točno en teden nazaj v 33. tednu, tehtal je 2025 g, velik je bil 45cm...

Obupana sem, žalostna, jezna... Kaj je meni tega treba????!!!

Včeraj je minilo eno leto od mojega ss v 16t. Mož se je cel dan trudil, da spomin ne bi bil boleč, vendar sem zvečer vse podoživela. Bilo je grozno. Vem, da se ne smem preveč spominjati tega dne, saj v meni rasteta dve pikici, kateri upam, da moj mali  čuva in upam, da bo vse ok do konca.

Mala Lana, pogrešam te. Čuvaj nas prosim, najbrž te je zato Bog vzel k sebi. Naj mi ne vzame še tvojih dveh sestric. PROSIM!!!

Eva

_____________________________

Eva & Boštjan = 14.6.2008 bo dan D. Bomo štirje.
Nekaj se dogaja. Bo najbrž prej.

Bivša kanta.

Jst pa sem imela ss v 17T 16.10.07. Voda mi je odtekla, zaradi vnetja. Bil je fantek, imena pa nima. In po dveh mesecih sem še vedno na tleh. Kar ne morem se spijazniti, da ga ne nosim več pod srcem.          

jaz sem pred 14 leti splavila pa boli še danes v9 tednu nosečnosi nikoli ne bom pozabila,vedno bo v mojem srcu sedaj imam tri angelčke in lahko bi bil še četrti če bi bilo vse ok ker pa ni bilo ja zdaj kot je zato vem kako se počutite nebi privošćila niti najhujšemu sovražniku

Jaz pa sem danes seznala, da je moja sestrična že dvakrat izgubila otročička pod srčkom. Tako mi je hudo in duša  ker nimam stikov z njo. Pošiljam ji en  in upam da kmalu zopet  vidi +

_____________________________

Živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate,
ko bodo razmišljali o poštenosti,
ljubezni in pokončnosti.

Tudi mi imamo tri angelčke na nebu, in danes sem se po dolgem času zopet razjokala  zaradi njih, kajti kljub temu, da imamo sedaj enega , tistih treh ne bom pozabila nikoli saj so bili nekaj časa del mene.

_____________________________

Nikoli ne obupajte! Če vam ne uspe v prvo, bo mogoče v drugo ali pa v tretjo! UPAJTE !

Mogoče me katere že poznate,ja tudi jaz sem imela 2x ss.Zdaj sem v 16t nosečnosti po skoraj letu in pol.Včasih sem tako sama,ker se ne morem z nikomor pogovoriti o tem. Živi je spomin in vrjemite mi ,da če si sam še toliko hujši.Z možem se reda ne pogovarjam o tem ,ker je bolj prizadet kot pa včasih jaz.Povsem Vas razumem in zdaj vem da obstaja ta stran na katero se bom v težkih trnutkih tudi obračala!

Se opravičujem.