Moja pikica bi bila tudi sedaj že stara skoraj eno leto, vendar sem v 23.tednu lani rodila malega angelčka, ki mu srček že kar nekaj časa ni več bil....

zavedno bo v naših srcih....

_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Tudi jaz imam svojega Patrika - rodil se je v 32. tednu nosečnosti 31.12.2004. Pogrešam ga še vedno zelo močno, vendar je dosti lažje zdaj, ko objemam njegovega bratca Žiga in vem, da pazi na nas. Skupaj mu prižigamo svečke v Parku zvončkov..... 

_____________________________

Najin Žiga . . . pravi sonček !

joj Kristina ,tudi meni je žal.pa saj bo še prišel tvoj čas,verjemi.Pošiljam ti en velik objem

_____________________________

Iskrene sožalje vsem ki ste izgubile svoje angele. Ob vaših zgodbah se vedno bolj zavedam da sem lahko res presrečna da imam doma zdravo pikico.
Verjemite da bo tudi za vas posijalo sonce

naj vas vaši angeli čuvajo

 danes sem prav posebej žalostna, mela bi PDP, če bi se srečno izteklo, tako pa je naš  postal  v 9t. Še enga  smo dobili 2001 v 11t. Ta dva angelčka zdaj čuvata 4,5 let starega bratca in naju.

lp

_____________________________

USPELO je!!! 10.08.2009 bi naj bil tvoj datum prihoda

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

no ja zaradi bolečine drugih še nikoli nisem jokala na RR, ampak tukaj pa solze kar same tečejo....jaz še nimam nič, se noče prijeti. vsem ki pa imate angelčke pa en velik dobre ste res....

še en  , imela sem ss v 6. tednu. Še vedno boli, čeprav mi vsi pravijo, da bo pa drugič. Očitno se ne zavedajo, kako je hudo, al pa tega nočjo pokazat.
Angelček moj, rada te imam!!!!

Tudi jaz sem imela ss v 6.tednu. Tako imamo tudi mi svojega , ki čuva našo pikico. V trebuščku je sedaj stara 15.tednov.

_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!

Tudi mi imamo svojo zvezdico na nebu ki je odšla v nezano 31.3.07  ss 6t, še vedno boli boli boli tako smo bili veseli +
Me je pa že sedaj strah novembra ko bi se moral roditi.

Sočustvujem z vsemi starši, bratci in sestricami, ki jih je doletela takšna žalostna usoda.

Objemček .

Minil je dan,19.7.07,ko bi se morala roditi moja Anne marie.Pa sem preživela.Tukaj,na morju,sem kupila angela zanjo,doma pa so na polju belih vrtnic prižgali svečko.In življenje gre naprej.Jaz pa si zelo želim,da bi še bila ob meni.

Danes bi bila stara dva meseca. Kako si želim, da bi bila z nami. Hudo mi je ko gledam mamice z dojenčki in nosečnice z lepimi trebuščki. Ne zavidam jim, le tako težko mi je.

Silvya

14.4.06 ob 13.40 (ja, tako natančni so spomini...) se mi je v službi po nogah ulila kri. po pregovarjanju na ER-ju v LJ sem jim komaj dopovedala, da mi je nekaj min predno sem stopila v ambulanto na WC-ju nekaj "padlo ven" (ženski šesti čut). ko so me že skoraj odslovili češ da imam glede na PCO le močno M, so le naredili še UZ, na katerem se je videla prazna vrečka. nisem vedela za nosečnost, nisem niti slutila, da nosim otročka. ampak ob pogledu na monitor so solze začele liti in lijejo še danes, ko se spomnim tega dne in vseh naslednjih ki so sledili. ampak sem se tolažila, da moje telo že ve... danes imamo 3 m staro punčko za katero bi dala vse in vem, da nas vedno spremlja še angelček kjerkoli smo.

po vseh vaših zgodbah zdaj vem, zakaj sem v boga že davno nehala verjeti...

_____________________________

Otroci ne vedo, kako radi jih imajo njihovi starši,
in tega tudi nikoli ne bodo vedeli, dokler se ne bo
nad temi starši zagrnil grob ali dokler
ne bodo imeli svojih lastnih otrok.

Pozdravljene,

Žal mi je in hudo pri srcu ko berem vaše zgodbe ki so želo žalostne, krute do vas in malih nedolžnih bitij.
Sama tega nisem doživela in upam da nikoli ne bom, prav tako upam za vse vas, da nobena več ne bo doživela kaj takšnega. Pa vendar punce moje, glavo pokonci tako kot ve to znate in vem da tudi same verjamete v to da po vsakem dežju posije donce.
Sama še nisem mama, sem pa se včlanila na ringaraja ker imam željo da kmalu postanem mama in tako malo berem vaše izkušnje in po vrhu najdem na tej strani vse kar me še zanima. 
Tudi pri meni ne gre vse po načrtih. Zraven težav z starši boleham še za neozdravljivo boleznijo pri 22ih letih, ampak ne bom vrgla puške v koruzo, dosegla bom kaj mi je življenski cilj- postala bom mama, rada bi čimprej da  bolezen ne napreduje preveč. Upam da nama bo z fantom uspelo kmalu in da moja bolezen ne bo prevelika ovira k vsemu temu in ne bom se vdala kar tako.  Pač je žal tako  da moramo sprejemati zgodbe ki nam jih piše življenje in se žal veliko krat, preveliko krat spopadati z njimi.


                      Držim pesti za prav vsako od vas

< Sporočilo je popravil lara larissa -- 26.7.2007 13:15:33 >