Naš angelček je mala Veronika. Imela je srčno napako.
Podarila nam je 10 najlepših, nepozabnih dni, za kar smo ji iz dna srca hvaležni.


_____________________________

Tashy
mamica princesk:
Katja 15. 8. 1999
Veronika 5. 2. 2005 - 15. 2. 2005 (HLHS)
mavričnih princev:
Timotej 12. 6. 2006
Tobija 3. 1. 2014
ter še dveh angelčkov:
Lucija 22. 12. 2011 (PDP 14. 6. 2012)
Niki 15. 11. 2012 (PDP 14. 7. 2013)

V 9. tednu, 24.aprila 2005, sem izgubila svojo pikico. Še zdaj vidim ekran UZ in slišim besede zdravnice, da utripa ni več in da rešitve ni. Moja mala punčka, ne vem zakaj sem ves čas prepričana, da je bila punčka, bi dobila ime Živa. Pa nama ni bilo usojeno. Tako zdaj mala zvezdica čuva svoja dva bratca, september 2002 in maj 2006. Kljub temu, da imam doma dva čudovita škratka, svoje male pikice ne bom nikoli pozabila. Še vedno boli in še vedno jočem za njo.

12.1.2007 sem izgubila svojo pikico v 20. tednu, zaradi kromosomske napake. Na nebu sije zvezdica Danaja.

En velik vsem angelčkom in njihovim mamicam....

Sicer se ne smatram za mamico angela (ne vem sicer zakaj, ampak tega poimenovanja enostavno ne maram), sem pa mamica Nikiti, ki se je decembra 2005 rodila v 32 tednu in po porodu umrla. Leto in pol prej pa sem v 8 tednu izgubila pikico (izvenmaternična nosečnost).

_____________________________

EX JERY

Ženska, ki je pretrpela izgubo otroka, se ničesar več ne boji. (židovski pregovor)

http://www.freewebs.com/trini-horjulska/

21.08.05 sem jo izgubila v 5t. Še vedno mislim nanjo(tudi meni se zdi, da bi bila punčka). Dnevi pa so različni, včasih pomirjeni, včasih pa še pride dan, ko bi od bolečine skočila iz kože. Vedno bo pa ostala v meni.

Preveč nas je. Zakaj je svet tako krut, saj nismo nikomur nič žalega storile. In zakaj ravno me? Ta vprašanja mi ne dajo miru. Vendar vem, da bi bila moja Lana najbolj pridno in najlepše bitje na svetu. Pogrešam jo. Vendar živim. In hočem, da me vidi srečno. Zato se trudim.
Lana, upam, da odobravaš moje početje in daj mi kakšen znak, če delam prav.
Pogrešam te vsak trenutek.

_____________________________

Eva & Boštjan = 14.6.2008 bo dan D. Bomo štirje.
Nekaj se dogaja. Bo najbrž prej.

Bivša kanta.

Prejšnji teden v sredo, sta se v 23 tednu rodila Maša in Maj. Maša je živela 11 ur, Maj pa 7 ur. Včeraj sem se poslovila od njiju na polju belih vrtnic

aspirin.... na polju belih vrtnic sem včeraj, ko sem se poslovila od mojih dveh  videla nekje napis Anne Marie. Verjetno je to tvoja punčka.

aSPIRIN.... ploščico sva včeraj naročila.... stane 50,7 EUR .... čez tri tedne je čakalna doba

Ploščice še ni .... sta pa bili včeraj od 10 ure naprej zraven tistih velikih vrtnic dve ikebani iz belih vrtnic in dve svečki sta goreli... mogoče si opazila

Hvala,Neža.Jaz sm bla zam nekaj čez 12,pa nism nič opazila-sej veš-spet naval čustev...



Ful mi je žal za tvoja dva otročička!

Tud moji Anne Marie bom naročila ploščico,v kratkem...

Moje sožalje vsem mamicam.        

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

aspirin.... v soboto sem bila na polju belih vrtnic... mojima dvema sem šla prižgat svečki. Poiskala sem napis Anne Marie.... na majhni punčki je bil in na svečki .... svečka je bila ugašjena in sem jo prižgala .

Obstaja pa že ena ploščica z napisom Anna Mary. Ta menda ni od tvojga  ne? Ime je drugač napisano, kot je ime na svečki.

Tudi jaz imam svojo malo zvezdico, ki ji življenje ni bilo usojeno. Ime ji je Lea, rodila sem jo 07.10.2003, ker ji je v 26. tednu prenehalo biti njeno malo srčece. Nikoli ne bom pozabila tistega UZ-ja, ko je moja G toliko časa gledala v ekran in enostavno ni mogla izreči, da ni več utripa. Ko je končno izrekla te besede, sem mislila da sanjam, sledil je odhod v porodnišnico, porod in vse ostalo, ki se mi je dogajalo, kot v transu. Nisem in nisem mogla dojeti. Tedni za tem so bili grozni, živela sem od pomirjeval, spala, doživljala izbruhe ali pa bila popolnom otopela. Ko nisem imela več solz sem pomislila celo na konec življenja..... Hvala mojemu možu, ki mi je stal ob strani in vse to prenašal, ker drugi niso razumeli ali pa niso vedeli kako..... Potrebovala sem veliko časa, da sem se pobrala in začela živeti naprej. Potem sem se več kot 1 leto potrebovala, da sem ponovno zanosila. Čez 2 leti 27.09.2005 sem rodila, 1 mesec prezgodaj mojo Ljubico Gajo. Nosečnost je potekala v strahu, veliko preiskav, ker niso vedeli, zakaj je umrla moja Lea. Danes je Gaja prava mala navihanka, ki čaka že na sestrico, sem namreč v 28. tednu  in upam, da bo tudi tokrat vse v najlešem redu..... Strahovi so seveda prisotni, vsak UZ je zame nočna mora....

Nikoli ne bomo pozabile na naše male zvezdice, ki bdijo nad nami in nas čuvajo. Moja Lea ima svoj prostor v maminem srcu in na Polju belih vrtnic.

Bambi

_____________________________

Imam tri sončke, mojega angelčka Leo in dve princeski, Gajo in Heidi.

en velik    za vse vas...

Moja/Naša zgodba vam je dokaj poznana ,saj ste vi tisti ,ki ste zaslužni ,da je Ajša lahko s pomočjo jeklenke zadihala na svežem strahu ,se odpravila zadnje dni pred smrtjo na piknik,...

Nekje zgoraj ,daleč imamo dva angelčka-parček.Prvi  Ajša nas je zapustila 21.6. v 11mesecu starosti ,prihaja pa čas ,ko bi praznovala drugi rojstni dan in vsem nam domačim je zelo hudo .

Drugi  me je pa zapustil v 16tednu nosečnosti -čeprav se je g. zelo trudil ,da bi našel utrip ,ga žal ni bilo.

Tako kot Raho ,si tudi jaz vsak dan rečem ,čuvajta starejšo sestrico in sestrico/bratca ,ki je v maminem trebuščku šele13tednov. 

Tudi jaz sem ostala brez dveh angelčkov. Prvič G. ni zaznala več utripa pri , sledil je porod malega mrtvega bitjeca, najhujša izkušnja v življenju. Ime mu je bilo Tadej.

Letos nas je zapustil komaj pol leta star dojenček. Imel je srčno okvaro, uspešno je prestal operacijo, potem pa mu je naenkrat zastalo srce. Ne vemo, zakaj.

Prav tako kot Raho in Lusa tudi jaz vsak dan poprosim svoja angelčka, naj poskrbita, da bo z novo pikico vse v redu.

03.09.2004 sem tudi sama rodila prvega angelčka hčerkico Tanjo v 36.tednu nosečnosti v Trbovljski porodnišnici! Kako se je to zgodilo in zakaj še danes čisto 100% ne vem, baje je šlo za preeklampsijo, ki se v zelo redkih primerih konča z smrtjo ploda, ampak nas je ta nesreča oz. sreča doletela! Zakaj pravim nesreča oz. sreča, nesreča zato, ker jo pogrešamo, sedaj bi imeli dva lepa otročička zraven sebe, tako pa imamo sineka v objemu, hčerkico v srcu in mislih, sreča pa zato, ker vemo da je visoko nad nami en angelček, ki čuva bratca, mamico in očija!

Naš angelček počiva na Žalah, park zvončkov in njena slikica stoji  v kuhinji, zraven najine poročne slike in sinove slike! Še vedno je z nami v srcu, mislih ,... in še vedno nam je hudo, saj ji nismo mogli pokazati ta prelepi planet zemljo, toliko je lepega, kar  ji ni bilo usojeno videt, ni ji bilo dano, da bi občutila najino ljubezen, željo po njej,..ni videla solze, ki so tekle, ko sem jo rodila,..

Bila je črnolaska, imela je zelo dolge lase,...mož jo je videl, mene pa so prepičali, da mi bo lažje če jo ne vidim, sedaj mi je žal, ker jo nisem objela, poljubila, .. in se poslovila od nje tako kot je zaslužila! No ampak tako kot pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra, tako tudi jaz pravim, da jo imam v spominu, tako kot mi jo je opisal mož, črnolasko, ...malo lepotičko! Pogrešamo te mamica, oči, bratec

Počivaj v miru

En veeeeelik  za vse vas 
Tudi mi imamo enega angelčka, ki pazi na nas  in nas čuva... Imela sem IMN leta 1999 in v juniju bi bil (imam občutek, da bi bil fantek) star 7 let... preden sem ga  prebolela, sem ponovno zanosila in resnično težko mi je pomisliti nanj, na to, da ga ni...
Dragi naš , čuvaj svoje tri bratce (1996, 2000, 2007)!!!!
Še en vsem skupaj, ki si delimo to žalostno usodo...

Tudi jaz imam svojega  od 15.3.2006. Moja punčka je imela DS, kar so odkrili na AC. Žal nisem zmogla toliko moči, da bi jo obdržala. Imela pa sem jo neznansko rada, čeprav sem se odločila, da njej in nam vsem prikrajšam trpljenje. Nikoli ne bom pozabila. Vem, da me ta moj  zdaj čuva, ko sem spet . Čuva pa tudi svojega starejšega bratca, ki je zelo težko prebolel to izgubo.
Vsem, ki imamo svoje , pošiljam
LP

_____________________________

lana38

16.8.2002 ni več G zaznal utripa

Tudi jaz imam dva angelčka, mogoče celo tri.
Prvič sem splavila 20.12.2001 komaj v petem tednu.
Drugič pa včeraj, ko sem se morala na ginekološki kliniki posloviti od 9T starega zarodka.  Ob pregledu je ginekologinja ugotovila, da sta v maternici dve vrečki , torej sem imela dvojčka.   Bolečina je velika, vseeno pa močno verjamem, da me bo poleg triletnika, ki ga imam doma vsaj še en otroček klical MAMA.

St.Ina, kako zelo mi je žal . Naj kmalu posije sonce v tvoje srce  .

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.