Jaz sem bila samo enkrat v parku zvončkov. Skoraj leto dni sem porabila da sem lahko odšla tja. To je najbolj mil in nežen kraj. Pustila sem mojemu angelčku igračko in prižgala sem mu svečko. Ne vem ampak od takrat sem bolj mirna. Igra se z vašimi angelčki če ne na trati za zidkom v parku pa vsaj na oblačkih na nebu. O kako ga pogrešam. Moj mali M...... mamica te ne bo nikoli pozabila... rada te imam.

Barbchen tudi tebi en velik velik objem. Sploh ne znam povedati...tako ste mi blizu vse ve punce na forumu mogoče ker nas vse povezuje ta grozna izkušnja in spremljajoča bolečina. Potem se počutim, da le nisem tako zelo sama. Prav imaš Barbchen veliko nas je....preveč!

...An Angel in the book of life wrote down my baby's birth... And whispered as she closed the book: "Too beautiful for earth..."

tudi jaz imam 2  (izgubila pikico v 5. tednu novembra 2009 in nato v 8. tednu konec januarja 2010)...danes kot da bi vleklo sem...včeraj sem ob pospravljanju našla eno majhno voščilnico od hčerke (11 let), kjer piše (napisati so morali željo):želim si še naprej imeti tako dobro družino in da bi dobila še kakšnega bratca ali sestrico....me je čist zvilo...

objemčke vsem

Pozdravček!!

Dodajam novo zgodbo v temle forumu... Na nebu od 23. junija letos biva najin   . Rojen je bil v 33. tednu, ko mu je    prenehal bit.

Najina pravljica se je pričela lani novembra, ko smo spočeli (IVF) to majhno bitjece. Nosečnost je potekala brez vsakršnih zaploetov, nevšečnosti, slabosti... Vedno je bilo vse b.p. Še v petek 18. junija sem na UZ gledala svojega fantiča (bil je fantek), kako je živ, kako mu srček bije, kako se z glavico navzdol pripravlja na odhod iz telesa... Nato se je popoldan umiril, v soboto sem čutila le en gib (mislila sem si, da sem ostale "spregledala"), v nedeljo pa nič več. Zato sem v ponedeljek odšla k G, kjer je z UZ samo še potrdil moje črne slutnje... ni bilo več utripa... v meni ni bilo več življenja!!!!!!! Šok... sledila je premestitev v bolnico, ponoven pregled z UZ in ponovna potrditev mrtvega ploda.
Začeli so me pomirjevat, dali so mi pomirjevala... me sprejeli v sobo... tam pa se je začelo najtežje obdobje mojega življenja!!!
Postopek sprožitve popadkov je trajal dobra dva dni (od ponedeljka do srede) s pomočjo tablet. Nato se je v sredo zvečer, ob 23.40, končala moja nosečnost z rojstvom mrtvorojenega fantka... okrog nogice je imel zavozlano popkovnico, kar je bil razlog za smrt! Bil je krasen... najin... z mojim noskom in očkovo glavo... res lep fantek... težek 2200 g, velik 46 cm... pravi ded!!!
Naredili so nama odtis nogice in rokic, ga zavili in odnesli... Šele nato se je ponovno začela kalvarija joka, stokanja in spraševanja v stilu ZAKAJ NAMA...?!!! Odgovorov ne bova dobila, ker jih ni! LAhko se le sprijazniva z nastalo situacijo in poskušava dvignjenih glav iti mimo novih preprek...
Najinega srčka smo pokopali na Polje belih vrtnic, mu prižgali svečke in verjamem, da mu je sedaj lepo, ko se lahko igra s svojimi novimi prijatelji (čeprav bi mu z nama bilo še lepše!!!!!!). Vsak dan ga greva gledat, prižgat svečko in dodava tudi svečko za vse ostale angelčke, ki nas gledajo in bodrijo!!!

Rada te imava, pa kjerkoli že si!!!!

Tako mi je žal..........jočem z vama .......moje iskreno sožalje

_____________________________

najin angelček Aljaž 14.12.2008 - 22.12.2008

Smejka11 iskreno sožalje...po tem pisanju se mi zdiš tako zelo močna kljub tej grenki izkušnji in ti po eni strani zavidam ker sama nisem tako močna in še vedno jokam za mojim angelčkom( v nedeljo je bilo eno leto odkar je odšel) Želim ti, da bolečina ne bi bila tako močna.....jokaj kolikor te je volja...poskusi izjokati vso to grozno bolečino. Jaz se tolažim s tem, da imam svojega angelčka, ki naju čuva....nima ga vsak. Imajo ga le posebni ljudje. Srečna sem da se mi je zgodil, ker so bili to najlepši dnevi mojega življenja...tudi ti poskusi tako razmišljati.

Pogovarjaj se o njem...s časoma ti bo lažje, čeprav bolečina in srčna rana ostajata za vedno. Če bi se rada kdaj pogovarjala o tvojem sinku mi lahko pišeš na zs

Bodi močna


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

Danes tri tedne nazaj se je začela najina najhujša zgodba življenja!!! Tak čas sem se počasi začela zavedat stvari okrog sebe in srce se je od takrat trgalo!!!!
Najin srček počiva in upam, da pazi na naju?!
Rada te imava!!!!


_____________________________

:S
Smejka11

smejka11 vajin fantek bo vedno z vama....v vajinih srčkih. Neka punca je pisala na forumu, da ima za svojega angelčka prav poseben znakec in ga vedno napiše nekam v kot razglednice, pisma, sporočila ki ga pošlje. Tako je del njenega življenja in zdi se mi zelo lepo. Tudi ti najdi svojo pot da boš vedno čutila njegovo prisotnost. Hudo je vem in mati, ki preživi svojega otroka je neuničljiva...nič je ne more več bolj prizadeti.

Pogovarjaj se veliko o njem, če tako čutiš. Sama bi se zelo rada pogovarjala, ker me vežejo najlepši trenutki ko je bil še v mojem trebuščku, pa se partner noče. Pravi da se ne more pogovarjati o njem. Prišli bodo težki trenutki, midva se šele po enem letu počasi sestavljava in v tem času samo trdna ljubezen premaga te težke trenutke. Bodita si v oporo.

Pogumno smejka11 naprej, kmalu bo tudi vsem nam namenjen otroček, naši otročički-angelčki pa nas bodo čuvali.


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

Hvala Zvezdan za podporo!!!

Hvala bogu se s partnerjem pogovarjava o najinem fantku, skupaj hodiva na pokopališče, kjer se zjočeva in malce bolj pomirjeno zapustiva njegovo "bivališče". Prizadet je, to se mu vidi, in to tudi pokaže... Včeraj mi je sporočil, da je sodelavec dobil hčerko. Ko mi je to razlagal, sva se jokala, čeprav sva jima privoščila srečo. A v nama je kričalo, kdaj pa bova midva tako srečna?!! Bil je grozen popoldan in komaj čakam, da grem danes prižgat svečko za najinega fantka in za vse ostale angelčke (tudi tvojemu, zvezdan), ki nas opazujejo od zgoraj...
In kot si dejala, resnično upam, da bo enkrat tudi nam namenjeno biti srečna mati...

Če želiš govorit o otročičku, se oglasi preko zs. Rade volje bom klepetala, ker bo tudi meni lažje...

_____________________________

:S
Smejka11

Draga Smejka11 iskreno sožalje izrekam tebi in tvojemu. Želim vama razumevajočo okolico in veliiiiiiko moči da bosta zmogla to grozno izkušnjo. Mislim na vaju in vajinega angelčka, pa tudi vse ostel angelčke in njihove družine.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

smejka, velikokrat se spomnim nate,čeprav se osebno ne poznamo (avgustovke),pa vendar mi je tvoja zgodba segla globoko v srce... Pošiljam ti veliko  in ti želim, da se tudi vama kmalu nasmehne sreča, da bosta tako željeno bitjece lahko stisnila k sebi...
Drži se!


_____________________________

Lepo je biti mamica.. :))

Mayci, hvala!!!

Kako si ti?

lp

_____________________________

:S
Smejka11

Smejka, ob tvoji izkušnji pa sem resnično zajokala.  In se hkrati zavedla kakšno sreči imam, da imam mojga miškota ob sebi. Rodil se je 1 mesec prej s podobnimi merami kot tvoj angelček...ah, pa ne bom zdaj o tem.
Tebi in tvoji družini izreakam iskreno sožalje. Ostanita močna z dragim, vajin  pazi na vaju.
Naj se ti, ko boš pripravljena za to, nasmehne sreča.

Punce...katere ste prestale hude izkušnje, vedite, da vas  angelčki zmeraj čuvajo in so z vami...

Mislim na vas in vam pošiljam velik

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

Hvala za lepe misli!!!

Ker je bil fantič spočet z IVF, sem se naročila na posvet. Le-ta se bo izvršil septembra, ko bom imela verjetno milijon vprašanj... V postopek pa zaenkrat še ne nameravava, ker še nisva pripravljena!!
Danes je ravno štiri tedne od mojega poroda in ko sva fantku na polju belih vrtnic prižgala vsak svojo svečko, sva ponovno jokala kot dež!!! In pa zato, ker me stisne, kadar vidim nosečnico, pa vozičke... vem, da še ni čas za nove boje!!! Morda pa bova naslednjega otročička spočela spontano - naravno?! Nihče ne ve!!!

lep pozdravček vsem!!!

_____________________________

:S
Smejka11

Smejka11 en velik ob tvoji zgodbi sem se ponovno zjokala. Vem kako ti je in mi je žal da se ti je to pripetilo, tudi jaz sem bila avgustvka venar sem tudi dobila svojega
Naj vaju čuva in da nove moči za naprej in verjamem da vama bo ratal spočeti otroka naravno ko se zanj odločita!

_____________________________

Kar te ne ubije te ojača!

Smejka11 nikar ne hitita...ko bo čas bosta vedela. Midva se počasi pripravljava da bi zopet začela na otročku. Od izgube mojega srčka je že več kot eno leto pa si še ne upava. To so hude stvari in najprej morata žalovati in izjokati bolečino. Meni je sedaj lažje...zdi se mi da se obdobje žalovanja počasi le umika in daje prostor v mojem srčku za novo veselje. Mojega pa bom vedno nosila v srčku. Drži se smejka 11 in joči kolikor želi srce. Meni je bilo lažje ko sem pisala na tem forumu o svojih občutkih in RR-ke so mi dale moč da grem naprej.

Hvala vsem mamicam


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

Smejka, jaz sem dobro, še vedno v pričakovanju dneva D, še vedno z mislimi velikokrat pri tvojem  ... Prav je, da izjokaš svojo bolečino, kajte le tako boš šla lahko naprej... Drži se! 

_____________________________

Lepo je biti mamica.. :))

Pozdravljene,

tudi sama se Vam pridružujem s svojo tragično zgodbo. Smejka 11, iskreno sožalje z moje strani. Vem kako ti je.
Tudi sama sem po več letih truda zanosila z IVF, z dvojčkoma. Veselje je bilo veliko in vse do nuhalne je bilo vse OK. Štirinajst dni po nuhalni so se pričele težave in morala sem ostati v bolnici. Od takrat pa vse do 6 meseca nosečnosti sem se borila vsak dan, vsako uro za življenje svojih dvojčkov. Ker pa mi je pri enem dvojčku odtekla voda, kar je vodilo v naslednjih dneh v vnetje, ki se je bliskovito širilo, sem morala iti na urgentni porod, kjer sem rodila dva otroka, ki pa sta samo zaradi nerazvitih pljučk umrla, drugače sta bila oba super razvita, z močnim utripom srca, kateraga ne bom nikoli pozabila.Tik, tak, tik, tak...
Dopoldne sem sem se poslušala močno bitje obeh src in bila ponosna mamica, zvečer istega dne pa sta bila oba sončka mrtva...
Po porodu-splavu sem bila še nekaj dni v porodnišnici, potem pa sem bila odpuščena domov.
Po enem tednu sem morala iti na še eno čiščenje, saj je velik del nosečnosti ostal v meni...
Sedaj sem upam prišla iz šoka in žalujem za svojima dvojčkoma. So slabi in dobri dnevi.

Sončka moja, vajina mami in ati mislita na vaju vsak trenutek svojega življenja. Zelo Vaju imava rada.Hvala za izkušnjo biti starš, pa čeprav samo šest mesecev. Mislim na vaju.

Prosim za punce, ki imajo isto izkušno, če mi lahko pomagajo s kakršnim koli nasvetom, kako si lahko pomagam. Iskrena hvala vsem. 

vitachi...žal mi je da si morala skozi tako grenko izkušnjo. Sama nisem verjela besedam drugih da čas in edino čas celi rane. Ampak je tako...bolečina postaja manjša in v srce se ti naseli le še hvaležnost in toplina da ti je bilo dano občutiti svojega otročka. Ni besed ki bi ti pomagale...enostavno moraš skozi čas žalovanja. Meni je zelo pomagal park zvončkov na Žalah kjer raztrosijo pepel naših angelčkov. Velikokrat sem zahajala tja in se pogovarjala z mojim angelčkom. Sedaj me že dolgo ni bilo več tam. 8.2. bi moral biti prvi rojstni dan mojega angelčka in sem mu prižgala svečko na okenski polici...v malih stvareh bo vedno z mano.

Drži se in naj ti bo čas žalovanja čim krajši! Srečno


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

samo to bom rekla da mislim na vas in vam pošiljam en velik
vsaj približno vem kako se počutite saj imam tudi sama enega angelčka, ki ga ni več z nami, od nas se je poslovil v oktobru 2009 v 12t, ampak hotela sem vam povedat samo to da se nam je skoraj leto potem pridružila mala punčka, ki je naš sonček, tako da punce želim da čimprej občutite to srečo.

Pozdravlejni!Sama nimam takše izkušnje pa vendar večkrat preberem kakšno žalostno zgodbo,zelo mi je težko pri srcu in večkrat se razjokam, razmišljam o tem kako eni v danem trenutku trpijo ko je drugim lepo mislim da bi tako morali razmišlati vsi Rada bi vam izrekla iskreno globoko sožalje,vsem podarjam objem in naj povem da večkrat pomislim na vas, ter večkrat prižgem z svojimi otročki svečke za vse angelčke tega sveta