Spontani splav,smrt otroka med nosečnostjo,med porodom ali kmalu po njem,smrt novorojenčka,dojenčka,malega ali velikega otroka...vse to so izgube,ki bolijo...in nas zaznamujejo za zmeraj...

Vem,da nas je tukaj na RR tudi nekaj mamic malih angelov.In lepo bi bilo,če bi pod tem enim postom združile naše zgodbe,misli in sanje.Da bi predstavile RR naše otroke kot del nas.Del našega življenja.Da bi delile bolečino.In jo morda kak trenutek tudi lažje prenašale.Kajti vem,da nismo same.

Lahko začnete kar zdaj...tukaj...izlijte svoje srce...in nam predstavite vašega malega angela...kdo je in zakaj je v nebesih...
 
Začela bom jaz.Sem mamica malemu angelu,ki je v nebesih od 30.11.2006.Imela sem spontani splav,v drugi polovici tretjega meseca nosečnosti.Otroka sem se zelo veselila.Po splavu sem ga imenovala Anne Marie,da bi lažje prebolela,pa čeprav niti tega nevem,ali je bila deklica,ali fantek.Vem le,da je bil del mene.In da bo to ostal za vedno.Čez nekaj dni,19.julija 07,bi ga morala roditi.Sedaj je že veliko lažje in srečna sem,da sma vsaj nekaj trenutkov lahko preživela skupaj.V mojem spominu bo ostal za vedno.Na polju belih vrtnic(Mb) pa le zanj gori plamenček,v njegov spomin.Pogrešam ga.
 

 

Jas sem splavila 20.7.1995   19 tednov
deček
250g
21cm

Vedno bo ostal v mojem spominu

naj ga čuvajo

Jst mam na žalost kr veliko angelčkov :
13.12.05 ss 5t
16.11.06 porod mrtvorojene hčere v 32t(vzrok ovita popkovina)
14.5.07 ss 9t
Upam da tudi zame posije sonce.
lp

Leta 1997 ss v 10.tednu in moj Vid se je rodil 16.08.2004 v 24.T in umrl dva dni kasneje.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Moj angelček je Melita, mrtvorojena (ovita popkovnica) 24.05.07, težka 2960g in velika 50 cm. Imela je temne kratke rahlo valovite laske in majhen nosek, ravno takega je imela njena starejša sestrica. Pravzaprav ji je bila zelo podobna.
Bila je donošen otrok, vsak dan sem pričakovala, da se bodo začeli popadki, pa sem žal dočakala samo to, da več nisem čutila njenih brcik in kolcanja. Sledil je porod z umetnimi popadki in vse ostale težke reči, ki so se zgodile nam vsem na tem forumu. Vsak dan jo obiščem na pokopališču, ji prižgem svečko in naredim šopek iz cvetlic z domačega vrta.

Silvya

Meni se kaj tako žalostnega hvalabogu ni zgodilo, ampak mi je zelo hudo za vas, ki ste morale vse to preživeti. Upam, da vam bo čim prej posijal sonček in boste srečne .
Vaši angelčki pa naj počivajo v miru.

Mojo zgodbo večina vas že pozna,.....
Tudi sama sem mamica malemu , ki se je rodil v 37t in živel le kratkih 5 mesecev.
Moja mala Tia Lana,moja prva radost, se je rodila z kar nekaj napakami, ki so bile na koncu usodne.Ta svet je zapustila le 3 dni preden bi dopolnila 5 mesecev.To obdobje je bilo najbolj boleče in kaj takega ne bi privoščila nikomur.Naj rečejo kar hočeje, vedndar je v življenju najtežje, ko izgubiš del sebe, ko ostaneš brez tistega malega bitjeca, ki ga nosiš pod srcem in s katerim sta povezana od trenuka njegovega spočetja.Tudi sama vsak dan obiščem njen grobek,ji povem, da jo imam še vedno najrajši na svetu, se ji zahvalim da nas čuva ter s težkim srcem in solznimi očmi odidem domov.Tolažim se s tem, da me sliši in da ve da jo njena mamica ne bo nikoli pozabila.
Kljub težkim trenutkom, ki smo jih preživeli in vsej tej bolečini, sem presrečna, da se je rodila in da sem jo imela priložnost videt, jo držat v naročju, ji bi ti mati in ji dati vso svojo ljubezen, ji povedat, kako sva si jo z atijem silno želela in se veselila njenega rojstva.Imela sem priložnost, ki jo nekatere od vas niso imele.

Edina

Jaz sem splavila 28.11.2004 v 9. tednu nosečnosti. Mojega  nisem poimenovala, vendar imam že ves čas občutek, da je bila punčka.

Punce, moje iskreno sožalje. Nihče ne more vedeti, kakšna bolečina je to

Punce ne velik objemček  za vas, ki ste izgubile svoje angelčke....

_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

Iskreno sožalje vsem mamicam!

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

Pozdrav vsem mamicam in njihovim angelčkom,tudi jaz sem doživela to tragedijo,ki jo ne bom nikoli pozabila.V 17t,ko sem bila pri ginekologu na UZ mi je ginekologinja povedala to grozljivo novico,še zdaj jo slišim,ko mi je rekla " vašemu plodku ne bije več srček".Vtistem trenutku nisem mogla verjeti svojim ušesom,začel se mi je sesuvat svet.Bila sem jezna žalostna,bolelo me je.... Imela sem rok 16.6. 2005.Takoj drugi dan sem šla v Porodnišnico ,da sem dobila umetne popadke in rodila. Bila bi punčka.Zdaj je od tega že 3leta.Bolečina je minila vendare spomin bo za vedno ostal v mojem srcu.Sedaj imam 4.5 mesečnega dečka,ki je pravi sonček.Zato za vse tiste,ki ste to doživele upajte,kajti splača se .Če boste verjele,boste tudi dobile. V hudih časih si govorim pregovor,ki zelo drži in sicer:
BOG TI VZAME SREČO IN VESELJE,KER TI PRIPRAVLJA ŠE BOLJŠE!!!   lp  URSKULA

Moj  je umrl v 16t. Bila bi . Ime bi ji bilo Lana. Vendar me je žal zapustila, tako kot me je po njeni smrti zapustil njej oče. Bilo je hudo. Lana se je lepo razvijala in vse je bilo ok. Do zadnjega pregleda, kjer G ni več zaznala njenega bitja. Z njo je umrl tudi del mene, tisti del, ki ga ne bo nikoli več nazaj, tako kot moje male Lane ne. 1.6.2007 naj bi jo držala v naročju, vendar se je 15.12.2006 vse porušilo. Danes bi bila stara en mesec.

Vendar življenje teče dalje. Za nekaj časa se mi je zaustavilo in bilo je kot da bolečina ne bo nikoli minila. Se počasi postavljam spet na noge. Hvalabogu imam prijateljice, ki mi pomagajo da je življenje znosnejše. 

Vsak dan pa pogrešam mojo malo Lano. Vem, da bi bila lepa in najbolj ljubljena, tako kot je ljubljena sedaj, čeprav je ne vidim.

Lana, pogrešam te in upam, da me čuvaš, čeprav bi morala biti to moja naloga.  

_____________________________

Eva & Boštjan = 14.6.2008 bo dan D. Bomo štirje.
Nekaj se dogaja. Bo najbrž prej.

Bivša kanta.

Tudi pri nas imamo angelčka. V 7t sem imela IMN. Imena nima, ker bi mi bilo še težje.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

V 10 t. - 18.09.2006 -  več ni utripal srček.

Sedaj smo spet v pričakovanju in vsak dan nekoga tam zgoraj prosim, da naj bo s tem  vse OK.

kolikor nas je ali nas bi bilo - vsaka številka je absolutno previsoka!!!!

* sama imam dva angelčka (junij 2006 in april 2007)!

_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Moj mali  pa je v nebesih od nedelje... odšel v 8. tednu. Ne me narobe razumet, ampak lepo je videt, da je še kdo z spomini na take dogodke...

Punce en velik  objem vam pošiljam,in sočustvujem z vami,na srečo me to ni doletelo in upam da me ne bo.Res mi jez elo hudo ko berem to,koliko ste močne,da to preživete,če bi samo na to pomislila bi se mi sesul svet.
Vsem moje sožalje,in tudi vam bo posijalo sonce.
Čuvajo vas pa najboljši in najčepši .

_____________________________

6.3.2005 prijokal moj sonček Ožbej!

100 ljudi in 100 različnih pogledov!

moj sonček bi bil zdaj star 4 leta..splavila sem v 12 tednu...sedaj imam 3 letnika in 20 mesečnika

Tudi sama sem imela ss v 10 t ...in to 12/2004 v teh dneh bi praznoval svoj 2. rojstni dan  ampak zdaj imam pa še enega cukrčka, ki je praznoval pred kratkim 1. rojstni dan...pa seveda prinesko ki je praznovala 5. rojstni dan 

4.3.2004 sem v 26.tednu nosečnosti rodila sinčka Vida, ki je umrl že v mojem trebuščku. Zelo težko mi je bilo, vendar sem uspela čez vso to žalost. Lani sem avgusta rodila mojega sončka Miha

Naša zvezdica pa je Brina, ki je umrla po operaciji na srčku. 6 dni smo bili popolna družina. 6 nepozabnih dni cartanja, dojenja, spoznavanja.