Punce, hvala vsem. Spet jočem, ker prej nisem vedela, da ste odprle to temo.
Res hvala, ful mi pomeni vsaka misel na mojega brata.
Stra je bil 29 let. Zadnja leta je imel več nesrečnih ljubezni, z vsako punco pa je bil vsaj leto dni. To, pa tudi splošne razmere - živel je še doma, plača komaj za dostojno življenje, ki ni dopuščalo prevelikega luksuza, k zadnji punci se je želel preseliti (ji je lani še veliko pomagal pri urejanju hiše), potem pa je ljubezen z njene strani počila, .... skratka kar nekaj dejavnikov, iz katerih ni več videl izhoda. 'Gor' ga je držal šport - bordanje, učil je nekatere danes najboljše slovenske borderje.
Sanjal je na veliko, a ni imel potpljenja in volje, da bi sanje uresničil počasi Če ni bilo vse takoj, ga je potolklo. Če ni zmagal takoj, je padel v depresijo. Kljub temu smo verjeli, da se bo izkopal iz črnih misli.
Novica naju je z mamo zadela sredi noči na Cresu, očeta sva pustili spati, da bi lahko kolikor toliko zbran peljal doomv. Ravno 3 dni smo bili (na siecr 10-dnevnem) dopustu. Najprej je še 'kao' kazalo, da se zna izvleči, a to je bil le trik najmlajšega brata (siromaka so sredi noči kriminalisti peljali na travmo, da je brata identificiral ), da smo srečno prispeli domov.
Punce, čuvajte se. To, kar sem potem 15. 6 zvečer videla na travmi, ne privoščim niti Hitlerju in podobnim. Brat je še dihal, vse drugo je odpovedalo. Ko sem ga božala po nogi (starša in maljši brat smo stali vsak na eni strani), je bil še topel, dlaka se mu je ježila. Zakaj ne vstaneš???????!!!! Zakaj se šališ - saj živiš, si topel!!!!!!!
Dnevi potem so mora. vem, da mora vsak umreti, vem, da nam usoda že ob rojstvu zapiše, koliko časa bomo na tem svetu, ampak je res moral končati tako tragično, sam, pred zaprtimi vrati ljubljene in z nedoselgjivim telefonom, da bi mu vsaj mama odrvnila misli na najhujše?!?!
Vsak dan se mi odpirajo nova vprašanja. Jezna sem nanj, zamerim mu, hkrati pa mi je s strelom odpihnil velik kos srca. Srca, ki zdaj krvavi, čeprav ima svoje razloge za veselje - potrpežljivega partnerja in dva otroka....
Zdrave organe aktivnegašportnika smo darovali. Upam, da z njimi živi naprej...
Me samo zanima, kako to darovanje organov poteka...? Če katera ve... To je treba presaditi 'živo', ne, se ne da zamrzniti?!
Nekaj se mi jih je že oglasilo na zS, ki ste imele podobne zgodbe. Če mi zna še katera pomagati, da prebolim toliko, da bom lahko normalno funkcionirala, se priporočam.
04.07.2007, 10:56
arielca
2312
Draga HuAnita,
Ko sem prebrala tvoje sporočilo, sem se zjokala. Resnično in iskreno. Kako krute in težke preizkušnje nas čakajo v življenju... Kako malo je tistih drobnih trenutkov čiste sreče in radosti...
Ne znam ti pomagati, pravzaprav sem ostala brez besed, a vem in vejamem, da si močna in da imaš razlog, da vztrajaš, se boriš, živiš naprej. Praznina v srcu bo ostala, spomini bodo živeli s teboj, a čas prinese svoje in čas je v tem primeru najboljši zdravnik.
Verjetno na nekatera vpašanja ne boš našla odgovora, verjetno bo prekleti 'Zakaj?' vedno po malem glodal tvojo dušo, a bodi srečna, da si imela svojega bata, da si ga poznala, v srcu neguj tiste lepe spomine in trenutke, ki so ti dragoceni.
Pazi nase in na vse, ki jih imaš rada 
... Mislim nate...
Darovanje organov se mi zdi zares plemenito dejanje. Tukaj imaš link o tem. Upam, da ti bo v pomoč:
http://www.slovenija-transplant.si/index.php?id=36
_____________________________
Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.
04.07.2007, 11:06
Maxica
8825
Joj, HuAnita, naša draga, upam, da se boste počasi lahko spet sestavili nazaj. Na brata ohranite lep spomin, kljub vsemu, očitno res ni videl drugega izhoda. Pustite ga počivat v miru, naj vsaj zdaj najde svoj mir, ki ga tu na zemlji ni našel.
Pa res čestitke za to plemenito dejanje - bratovi organi bodo marsikomu rešili življenje in na nek način bo tudi on živel naprej.
Mislim nate. In molim zanj...
_____________________________
Sami sončki okrog mene :)
04.07.2007, 20:16
CatJa
5068
Iskreno sožalje, Anita!
_____________________________
Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT
06.07.2007, 12:34
Bejba
1791
Iskreno sožalje tudi iz naše strani
_____________________________
Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)
06.07.2007, 18:36
smrček
699
Sožalje celi vaši družini 
_____________________________
Ja, v ponedeljek začnem hujšat. Jasno?
12.07.2007, 22:13
Katrin
4173
Iskreno sožalje
_____________________________
Be the Peace and Harmony you desire...
19.07.2007, 22:02
Njuškalo
2194
Ojoj!Zadnje čase se vas pa drži smola. Sožalje!
_____________________________
Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!
