Stvar je taka, da naš mulc je zelo, zelo malo različnih stvari, pa še tistega, kar poje, poje malo. Ampak bolj me moti res ozek izbor hrane, ki jo poje (oemejen je na kakšnih 5 ali 6 stvari, z malicami vred). V vrtcu v bistvu ne je nič, ne zajtrka ne kosila. Vzgojiteljice se čudijo, od česa sploh živi.
Ko sem zadnjič brala Lennyjino zgodbo, kako je ona njenega otroka pripravila do tega, da je jedel, sem sklenila, da bom poskusila še sama. Tako se je začelo včeraj pri kosilu ...
Imeli smo krompirjev golaž, ki ga dotlej še nismo jedeli. Vanj sem Tiborju narezala še hrenovko, ker jo je. Bil je lačen, stvar je poskusil, pa mu ni bilo dobro, zato ni več hotel jesti. O.K., sem rekla, samo do večera ne dobiš nič drugega, za večerjo pa spet golaž. In tako je tudi bilo. Pa seveda tudi zvečer golaža ni mogel, zato ni dopbil niti kakava, ki ga vsak večer popije. Tudi zjutraj ni dobil kakava in je bil zato res zelo nesrečen (pa seveda jaz tudi). Ampak sem si rekla, da moram vztrajat, če sem že začela s tem. Tako je odšel v vrtec brez da bi kaj jedel od včerajšnjega dne od 13. ure dalje, ko je pojedel pol žemlje (pred tem pa za zajrkt tudi pol).
Zdaj pa bolj premišljujem, bolj se mi vse skupaj zdi brez veze, še več, že pravo mučenje. Smili se mi. Saj ne rečem, saj se mi še kdaj tudi, pa vztrajam, ker vidim nek smisel v tem, kar počnem. Za njegovo dobro. Ampak tukaj pa ne vem ... če ne more, pač ne more ali kako. Ampak ta človeček krompirja ne je v nobeni obliki! Ne poznam človeka, ki ne bi jedel krompirja. Ne pomfri, ne pire ... nobenega! Pa seveda še miljon drugih stvari ne. Pa tudi ne užene se kar tako. Če on za nekaj reče ne, je to večinoma resnično NE. Tudi vzgojiteljica v v vrtcu je rekla, da takega otroka, ki bi bil v tem smislu tako odločen, v 30 letih še ni imela.
Torej, povejte mi, ali bi ve vztrajale ali bi popustile in se dalje šle igro kuhanja posebej zanj? Meni se zdi vse skupaj že brez veze, pa ne vem ...

Če bi poskusil, pa mu ne bi bilo dobro, ne bi vztrajala, da poje, niti ga ne bi silila da poje zvečer, saj tudi jaz česa ne maram in ni šans da bi to jedla.
Meni se ne zdi nobena katastrofa če ne je kompirja. Ti pa verjamem, da je težko, saj krompir paše skoraj k vsemu.
Želim vama, da se mu čimprej odpre in da bosta brez težav našla jedilnik, ki bo v zadovoljstvo obema.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Tudi moj je bolj izbirčn sorte. Pa jaz sem bila tudi, ko sem bila mala. In sem neskončno hvaležna mami, da me ni silila z nobeno hrano. Če so doma jedli nekaj, kar nisem marala, mi je ali naredila nekaj na hitro posebej ali pa sem jedla kruh z namazom. Danes jem marsikaj, kar kot otrok nisem jedla niti pod razno: sir, polnjene paprike, omake, solate ....

Po mojem, če res ne mara, pač ne mara. Eno je, če reče danes bom to, drugi dan pa tega ne je. Če je poskusil, je to super. Moj niti poskusiti noče. Pri sestri recimo pa velja pravilo, da mora vsaj poskusit eno žlico, preden se odloči, da zadeva ni dobra.


_____________________________

lp

Pa če bi bilo to samo pri krompirju, se sploh ne bi sekirala. Ampak to je skoraj pri vsaki hrani. Je le pohano meso, rižoto (če je po njegovem okusu), makarone (če so po njegovem okusu). Potem se pa neha, kar se kosil tiče.

Splišni jaz ga na tvojem mestu ne bi silila, poskusit bi moral in če mu res ni všeč, potem pač tega ne je. Vsaj tako je bilo pri nas doma, vsaj probaj, pa potem reči da ti ni všeč. Drugače je pa naša tud ena "zbirčna Metka". Samo naša pa pri varuški je vse.  Doma pa tudi pod razno ne. Sem se že nehala sekirat zaradi tega. Ne je jajc, marmelade, salam razen Poli, meso tudi bolj tko tko, korenja, ...

tud jaz nisem nič jedla k sem bila majhna.. Seveda tud teža ni šla gor tako kot bi morala in se je moja mami ful sekirala.. Če bi  me vidla zdej, bi vedela, da to ni problem...

Tako da ti lahko tako rečem: pusti ga, dokler napreduje tako kot mora.

Naš je star 4 leta in tudi je samo par stvari. Niti slučajno ne poje ničesar od mesa (niti hrenovk, paštet), ne je sadja, od zelenjave samo par stvari, testenine samo s smetanovo omako...
In ga niti ne silim pretirano. Sem poskušala, pa smo se samo kregali, na koncu je bil jok, vsi smo bili že zjutraj slabe volje, pojedel pa vseeno ni. Poje pa tudi količinsko zelo malo in je zelo redkokdaj lačen.
Tudi v vrtcu je vzgojiteljica ugotovila, da ga pač ni možno prepričati . Se je zelo trudila in se še vedno, da mu nekaj skombinira, da vsaj malo poje. Drugače pa mu da kruh in čaj.
Jaz doma ponavadi skuham nekaj po njegovem okusu - zelo pogosto posebej za njega. Se pa tolažim z izkušnjami sodelavke, ki je imela iste probleme, sedaj pri 15 pa sin je skoraj vse.

Je pa drugače moj mali zdrav, letos samo 1 dan ni bil v vrtcu zaradi bolezni.

Tako da jaz ne bi vztrajala, če vidiš, da ima do hrane res odpor.

splišni saj ne vem, če ti bo to kaj pomagalo...mi imamo doma 20 mesečnega vsejedca...je v velikih količinah vse...meso obožuje, sadje je vse, borovnice, ribez, lubenice...RAZEN koruze...enostavno se mu želodček obrača in seveda ga ne silim. Je pa res , da je to le ena "brezvezna" koruza...Zdaj , če pa je samo to kar si napisala bi me verjetno skrbelo zaradi vitaminov, mineralov in drugih elementov, ki jih potrebuje. A je zdrav? Kri ? Če bi bila kri ok , ga ne bi silila...saj tudi jaz marsikaj ne jem.
V tolažbo ti lahko napišem, da nečak ,ki ima zdaj 14 let in je odličen učenec in športnik je otroštvo preživel na nuteli, merendinah, goveji juhi, cvrtih piščančjih bedrcih in ocvrtemu kruhu...to je vse kar je lahko pojedel, ker kar so mu dali na silo je enostavno zbruhal. Zdaj je krasen mladenič .

Tudi naš triletnik je vsega skupaj ene 6 jedi. Krompir na mojo srečo je med njimi. Je pa tako kot praviš, če je ne, potem tudi poskusi ne. Zadnjič sem bila pri prijateljici in ji pozabila povedati, da mu testenin ne sme preliti z omako in že ej mali priletel k meni ne bom omake jedel, čeprav jo večinoma poje. Mi ga ne silimo, ker je potem samo jok, poje pa kljub temu ne. Pač narediš, mu ponudiš, če poje dobro, če pa ne pa mu daš nekaj kar je. Jaz sem bila tudi bolj izbirčne sorte, pa sedaj jem vse, razen tistega s čimer so me doma silili, pa čeprav isto jed povsod drugod pojem .

Ja, drugače je zdrav in tudi teža je čisto O.K. Sploh ne vem, od česa raste in se redi, res ne.
Ma ne bom ga več silila, ker se tudi meni zdi, da bo samo en kup slabe volje pa nič drugega od tega.
Hvala za vaša mnenja. Še kakšno je seveda dobrodošlo.

Mene so kot otroka vedno silili s hrano in posledica (ker je oče pač uspešno grozil in sem res začela jest vse in kolikor si je on zamislil) je, da imam že od otroštva velike težave s težo. Če je Tibor zdrav in mu tako nič ne fali, ga jaz ne bi silila. Jaz verjamem, da otroci nagonsko čutijo, kaj rabijo, čeprav se mogoče ob tako ozkem izboru hrane to čudno sliši.

Ma kaj pa vem, jaz ga ne bi v nič silila, niti vztrajala. Da se mu še tisto, kar imam rad, zamerilo, Pa ne zato, ker ne bi maral, ampak ker bi ti dal "kontra".

Moj nečak je iste sorte. Krompir? Bljak. Pa še dosti stvari je bljak, pa je star 10 let, poskusili so že vse, od sirupov za apetit, vse, pa enostavno ne je in pila. Bratranec je star 14 let, ima še vedno isti izbor hrane, kot ga je imel kot otrok. So se sprijaznili s tem.

Mogoče bo sam prišel do te ideje, da je tudi kaj drugega dobro, vsaj upam, da bo tako.

Pri nas je bil razlog za drastične ukrepe ta, da si je mali začel čez noč zmišljevati, da so "fuj" in "bljak" stvari, ki jih je ves čas normalno jedel. Predvidevam, da je bil glavni razlog za to v vrtcu, kjer pač otroci ne jedo vsega. Jogurt je postal "bljak", ko so v skupino dobili fantka, alergičnega na mleko. Ker je bil mulček od malega vsejed, bi mi bilo žal, da bi se iz kaprice spremenil v izbirčneža in uveljavljal svojo voljo na ta način, da pač nekaj ne bo jedel, ker drugi ne jedo.
Splišni, veliko uspeha. Vprašanje, če je smiselno vztrajati, če ima dečko tako močno voljo.

Niti slučajno ga ne bi silila, da se mu ne bo zagravžalo še to, kar je. Pusti nja je, kar hoče, je zoprno, ampak bo minilo.

naša je tud bolj izbirčna. pa sem se še trudila in jo prepričevala itd. saj me je ubogala, ampak samo zato, ker sem jaz tako rekla.

potem smo se pa selili in je šla v nov vrtec. prvi dan je bila za kosilo zelenjavna juha. ko sem jo prišla iskat in jo vprašala kako je bilo je z največjim veseljem povedala, da je začela jest juho in ji ni bila dobra pa je vprašala vzgojitelja, če lahko pusti. s takimi očmi mi je povedala, da ji je pustil, da sem se zasekirala za vsa leta nazaj. od sedaj tudi doma je kar ji paše, mora pa poizkusiti. vzgojitelj je bil pa zakon. njegov nasvet za boljše jedce je bil - pokažite otroku, da vam ni pomembno, koliko poje. ko se bo naučil jesti zase, bo jedel brez problema.

otroka lahko do neke starosti v vse prepričaš. enkrat pa se to konča, ko pač dobi svoj okus, ko začne odraščati

šele sedaj razumem obup moje mami, ker tudi jaz nisem marala kuhane zelenjave (sveža ni problema), sploh pa ne zmešane skupaj v kakšni juhi. prav tako so mi bili ogabni slivovi cmoki (sem pojedla vse, razen slive ) in enako jih tjaša ne mara. no, sedaj pa jem vse in zgodovina se ponavlja.

ne silit otroka da je, če ne mara. poizkusita kuhati skupaj tisto kar mu je všeč. saj vem, da je težko. se tudi jaz še učim.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Moji niso zbirčni in si tudi ne prectavljam, da bi bli,saj pet menijev nebi mogla kuhat , če pa že kateri kaj nebi jedel ga spodbujamo:eno za dedija,eno za babico....

ne, jaz ne bi vztrajala... ker naš otrok je tud zelo zbirčen (punca namreč), morda malo manj kot tvoj, ampak če bi jo silila v nekaj česar ne mara, bi bil odpor še hujši, tako da.... mislim da ta faza pač mine..
 važno da je zdrav in da mu nič ne manjka v kilaži

_____________________________

Svet je lep!!

Ne bi. Pač bi mu dajala,kar je. Sčasoma se bo že privadil,ne bo večno tako.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Ne sili ga. Meni osebno je grozno, če me nekdo posiljuje s kakšno hrano in zato tudi jaz mojih otrok ne silim. No, vztrajam, da vsaj poskusita, a če jima ne gre, jima pač ne gre.

Pa še to - noben otok v sodobnem svetu ni od lakote umrl ob polni mizi - ko bo enkrat dovolj lačen, bo že kaj pojedel. Dokler je zdrav, se ne sekiraj!

naša npr. polpetov ne mara, ampak če ga sama naredi, ga pa tudi poje.

pa, če npr. lahko po kosilu kam gre, do prijateljčka npr. tako hitro poje, da je groza. samo vedno pa spet ne pali.


_____________________________

ko ko ko ko daaaak

Še zdaj se v živo spomnim, kako so me v osnovni šoli (po mojem je bilo 1. ali 2. razred) silili z musako. Bruhala sem še dva dni po tistem, in tud zdele mam že zlo visko vse skupi, ko se spomnim na to

Ne sili ga. To je moj edini in najkrajši možen odgovor.

_____________________________

Na koncu je vedno dobro. Če ni dobro, še ni konec.

Mene so u vrtcu sill z strocjim fizolam, k ga zdj jem - ampak takrat mi je blo pa gadno jest to. Drgac pa zdj ne jem full dost stvari - sploh tm k je cebula notr al pa vegeta itd. Mi kr gor mece. Moj tamau je skor use in ga tut nemislim silt ce nau kj hotu. K vem da ni fajn