[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

No, saj naša dva se tudi non stop cufata, pa dretje, jok, pretep je vsakodnevno na sporedu in ja, to para živce do onemoglosti

Jaz sem s tem, da je z dvema lažje, mislila predvsem na to, da ti ostaja malo več časa, ker se med sabo porihtata, ta mlajši je ponavadi prej samostojen, vsaj naša je taka, se dosti stvari uči od večjega, skratka ne visita nenehno na starših, kot je to značilno za edinčke.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, tako kot je napisala nejcko.Naša dva sicer še nista tako daleč, da bi se ne vem kako cufala, ampak to še pride, se ne bojim, da ne bi . Včeraj sem zalotila Vasjo, kako liže Kajetana po čelu , verjetno, ker je bil prešvican in slan . Zdaj je predvsem treba vleči Kajetana stran od kakšnih Vasjevih igrač, pa Vasji preprečevati, da bi malemu vse iz rok potegnil; ampak to je psihično veliko manj naporno kot če je samo eden, pa ta za vsak drek visi na tvoji nogi in ga moraš zabavati. Pri dveh si nekakšen posrednik, en sam te pa direktno nagovarja in si mu ti partner za igro (ajd, recimo, da sem kolikor toliko vredu opisala...). Dobro, seveda si to tudi pri dveh, ampak ne v takšni meri, to sem prepričana.

No, tole je tudi en velik plus dveh otrok (kopiram od Seven iz Gradnje):  vendar tamaladva najraje in brez vecjih tezav zaspita, ce spita skupaj (ni dolgcas, ne pocutita se same..)  sploh če je prvi tak, da prej ni hotel hoditi sam spat. Odkar si delita sobo, imava midva mir zvečer, ko treba spat

Meni tudi Vasja ni visel na nogi, ko je bil mlajši, to se je zdaj začelo. Pa upam, da ga bo kmalu minilo, ker to je zdaj že taka skrajnost, da recimo gleda risanko in me pokliče, nakar grem do njega in rečem "kaj je", pa reče "ne vem". Samo da se prefučka in da me malo sprehodi .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nalin, še jaz ti bom "iz prve roke" podala mnenje. naju je tudi malce presenetilo in sem bila, predvsem jaz, prvi teden kar v šoku. en čas sem se tresla, potem sem bila vzhičena, pa spet zaskrbljena... najbolj mi je šlo na živce, da kar naenkrat ne sfolgam vsega. službe, pa tamale, pa tastarga  ker slabosti še niso čisto mimo in sem še kar utrujena, situacija še ni rožnata. sem pa že zelo navezana na malo bitjece in Zarja tudi. sva gledali slike v knjigah o tem kako rastejo dojenčki v mamici. pa vsak dan se pogovarjava, ona boža moj trebušček oziroma njenega dojenčka. vsakemu pove, da bo za rojstni dan dobila dojenčka - čeprav mami še noče glih vsem povedat  v sobi že pripravlja vse potrebno za novega dojenčka. res pa je, da je Zarja kako leto starjša od Žana in se ji že marsikaj da pojasnit.

vse bo v redu, boš videla. v življenju ne gre vedno vse tako, kot smo planirali. in hvala bogu, da je tako

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

No, pri nas smo imeli pa včeraj en prizor za posnet  Skupaj sta se šli kopat oz. je Mirna zlezla k Zarji v vodo, sicer se kopata posebej. In kakšne sta imele... Mirna je špricala, skakala po banji, afne guncala na vse variante, tamala se je pa tako smejala, da sem mislila, da jo bo pobralo. Pa vsa je bila že mokra, z las ji je kapljalo, pa še kar je umirala od smeha... Noro!

Aja, Magi* - nas je tudi malo presenetilo v drugo. Pa si zdaj velikokrat rečem, da še dobro, da nas je  A če bo punčka, bo Mirna?

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

viv, a veš, da sem zadnjič glih razmišljala o tem  no, ko bi bila vsaj mirna po temperamentu, bi bilo super

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Čau tudi od mene. Tudi pri nas se je najmlajša najavila nepričakovano. Razlike je 2 leti. Bil je šok, ker jaz nisem imela še končanega faksa, ne službe ter veliko mamino neodobravanje (ravno zaradi statusnih okoliščin), češ, da sem le za otroke rojevat.

Pa smo dobili drugo punčko, končali faks, dobili službo in sedaj smo srečni. Ni pa manjkalo dvomov, misli, da bo prva zapostavljena in podobno. A je sedaj na srečo vse minilo in tako si nekoč... nekoč želimo še dva (in ne samo enega, kot sva nekoč mislila, da bi imela tri otroke). Kar pogumno, otroku družba njegovih let pomeni zelo veliko. Velikokrat so solze a ko nekoga potrebuješ ti je brat/sestra vedno na voljo. Moja mama je nekoč govorila, da je bolje imeti pet otrok kot biti edinec (kajti na koncu ostaneš sam in ni rame na kateri bi se lahko zjokal). Kri je vendarlele kri.

Čestitam Nalin!

Tudi jaz sem imela v nosečnosti podobne občutke kot ti, zdaj ko pa jih gledam skupaj (3,5 in 1,5 letnico) mislim koliko bi starejša bila prikrajšana če mlajše ne bi bilo.

Veseli se, Žanu boš podarila najlepšo stvar ki jo lahko. Bratca ali sestrico s katero se bo zelo kmalu lahko igral!

Samo še te naslednje mesce malo stisni zobe, meni je tudi v nosečnosti bilo zelo teško (jaz vsak dan bolj počasna ta mala pa vse bolj hitra!) Ampak že po porodu je bilo bolje!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nalin, tale občutek krivde je povsem normalna stvar. Sem ga imela tudi jaz, sploh na začetku nosečnosti ko še hormoni naredijo svoje. Ampak bo minilo boš videla. Žan pa verjetno tudi v triciklu uživa, a ne?
Veš kaj, OPUSTI SE I UŽIVAJ....


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moje mnenje je, da bi mogla dojiti samo dojenčka, starejšemu pa pač začeti dajati samo ostalo hrano. Dojenček potrebuje bolj mamino mleko, kot pa starejši, ker on lahko je vse, dojenček pa ne. Starejši se bo že sprijaznil. Ti pa enostavno preveč kompliciraš. Najbolje ga je zaviti v vato da ne bo jokal ko bo dojenček 1x tukaj .
Sej ne vem, ali naj ti čestitam za nosečnost ali ne, ker že zdej traumiraš

_____________________________

Imejmo se radi

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Razumem, da te je šokirala novica. Pa vseeno. Ne razumem tega, da tega otročka že sedaj obravnavaš kot krivca, za vse slabo kar se nekoč mogoče lahko zgodi. Samo to me je resno zmotilo no. NE vem no. Sej mogoče sem čudna, ampak tega ne razumem, da že v naprej tok kompliciraš kako bo Žan sprejel nosečnost in vse spremembe. Otroci so veliko bolj dojemljivi kot pa odrasli in se laže prilagajajo spremembam. Raje uživaj v tem, da si noseča. Kaj bi dala, da bi imela možnost biti na tvojem mestu  . Upam, da kmalu bom- srečka  . Tebi pa želim mirno nosečnost in čim manj sekiranja, ker to ni dobro ne zate, ne za dojenčka in ne za Žana. Raje ga čim več vključiv svojo nosečnost, da bo imel bratca/sestrico rad že sedaj, ko je še v trebuščku  . 

_____________________________

Imejmo se radi