Iskreno sožalje  !

Tudi moj drugi porod bi se kmalu končal tako tragično.... CR in šele po desetih dneh neznosnih bolečin, ko sem dobila vročino so mi naredili ponovni UZ in ugotovili, da se  je v trebušni steni naredil ogromen hematom.... ne vem, kako sem zdržala......lahko bi prišlo do notranjih krvavitev in... 
Iskreno sožalje vsem, ki so jo imeli radi..... verjamem, da jo bosta očka in sinko močno pogrešala

_____________________________

Darja, Bojan, Luka in Jakob - mi se mamo radi :-)

 sožalje.... nimam besed...

_____________________________

Si doma? Doma si. http://www.facebook.com/doma.si.vesna

me ze dolgo ni bilo na racunalniku..in sedaj ko sem po dolgem casu,naletim na žalostne dogodke.Sedaj me je kar strah roditi,ker nikoli ne veš kaj se bo zgodilo.ne bi rada zapustila svojedva sončka

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

sožalje družini ob tragični izgubi!!

Se mi pa zdi, da nas zdravniki v današnjih časih premalo resno jemljejo! Ko sem jaz rodila je bilo vse vredu, 3 dan me je nenormalno zeblo in treslo, prej me je oblival pot..., sem šla sama zjutraj do sestre in jo prosila, če mi lahko izmeri temperaturo.mi je izmerila, ni bilo nič ( ja normalno, če sem pa 4 Dalerone na dan pojedla zaradi bolečin )..prinesla dodatno odejo in to je bilo to- KRIVI SO BILI HORMONI!!!
Po 1 tednu doma, se mi je vlila kri, sem šla nazaj- vnetje maternice- antibiotiki za 10 dni in zdravilo za krčenje maternice- pa rekla mi je, da če vročina ne bo padla, da moram nazaj!! Po 10ih dneh še vedno vročina, grem nazaj in kaj mi je ginekolog rekel..da 37,5 pa že ni vročina (no sej vem da ni neki ful, ampak po 10 dneh antibiotikov ) in da bi morali narediti preveč preiskav, da bi ugotovili zakaj imam še vedno vročino - ME JE POSLAL DOMOV!!



_____________________________

Za vse tiste, ki obtožujete porodnišnice in osebje:

Punca ni umrla na način, kot ga pišete, temveč je po porodu, ki je bil s CR, punca tožila po 12 urah o bolečinah v trebuhu. Otrok je bil že izven trebuha.
Ko jo je pregledal zdravnik, je sumil na notranjo krvavitev. Ko so ji hoteli nastaviti kanal v žilo, ni šel skozi in v tistem je punca izdahnila. Smrt pa nikakor ni bila posledica poroda. Počila ji je pljučna žila. Izkrvavela je v manj kot 1 minuti.Tiste, ki se na to spoznate že veste o čem pišem. Torej, kljub urgiranju, rešitve zanjo ni bilo. 

Mislim, da je prav, da se izve pravo ozadje smrti, zato vam pišem. Informacija pa prihaja od prve roke, babice Postojnske porodnišnice ter od ene kolegice, ki tam dela kot sestra. Sem jih ravno danes vprašala, kaj je resnica na tem.

Naj punca počiva v miru, družini pa želim čim manj bolečin ob izgubi.

Uboga otroček in očka.  Naj mamica bdi nad njima.

moje iskreno sožalje

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

žalostno

Nati
a te je babica hotela le pomiriti ali pa sta govorili o čisto drugem primeru. Kar si napisala namreč tudi približno ni res.
Rodila je z vakumom po tem, ko je rojevala 12 oz 14 ur in ni imela CR. Umrla pa je po 23 urah, ker je izkrvavela iz žile v trebuhu. Pa nočem obtoževat porodnišnice ali osebja, nočem pa tudi, da se širijo napačne informacije.
Kakorkoli je že bilo, ne bo je več nazaj.

Uboga mamica, ki je morala oditi in uboga ati in sinek, ki sta ostala brez nje

NE poznam zgodbe, zato ne morem obsojati, rada bi pa iz lastnih izkušenj svetovala vsem mamicam, da se je treba resnično postaviti zase in za svoje , tudi če je treba malo povzdigniti glas...... Res pa je, da tudi usoda naredi svoje....

_____________________________

Imam tri sončke, mojega angelčka Leo in dve princeski, Gajo in Heidi.

Žalujoča starša mlade umrle mamice

Prav kar mineva 14 dni od mnogo prerane smrti najine prvorojenke Darje, ki je morala umreti. Najbrž zaradi malomarnosti postojnskih zdravnikov. Mogoče tudi zaradi krute usode. Pa vendar rada bi pojasnila stvari ki mnogim niso prikazane takšne ko so v resnici. Poskušala bom biti zelo izčrpna in natančna. Nati, tebi je babica širila popolnoma napačne informacije, ki so za nas žalujoče še bolj boleče. Če poznaš to babico ji lahko poveš da ji opravičilo ne bi škodilo.   Sedaj pa k zadevi ki mora priti v javnost in ki je tako hudo boleča. Najina hči Darja je REDNO hodila na preglede in datum poroda je bil zapisan 24.4. Vedno je bilo vse v redu. Tudi njeni izračuni so bili 24.4. Ko je prišla 24.4 . v Postojno na pregled  ki je bil boleč ji je zdravnik rekel da so se verjetno zmotili v datumu in so je poslali domov. Naročena je bila na naslednji datum nekako čez 3 dni. To se je ponavljalo vse do 7. Maja Vmes pa ji je ena od zdravnic rekla da je mogoče res rok le štiri dni pozneje torej 28.aprila. 7.maja. so  je obdržali v porodnišnici in je čakala če se bo kaj samo sprožilo, pa se ni. V Torek 8.5. ob 11h je dobila prvo svečko za pospešitev odpiranja. Ker to ni pomagalo popolnoma nič je ob 23h dobila še eno. Zjutraj 9.5. ni bilo še nobenega uspeha in me je moja hči poklicala. Rekla je da ji svečke niso pomagale in da gre v porodno, kjer bo dobila umetne popadke. Ura pa je bila 6:45 zjutraj. Mirno smo čakali vse tja do 14. ure popoldan. Potem pa nas je skrbelo in se slišimo z njenim fantom ki nam na kratko pove, da gre zelo počasi in da je kar hudo. Uboga hči se ni odpirala. Zvečer po težkem popoldnevu ob pol desetih zvečer pokličem v porodnišnico  in prosim gospo, da ji naj naredijo CR če ne more rodit. Pa me potolaži da pravijo da bo kmalu . No ko je bila ura 22:20 končno veselje. Mali Žan se je rodil. Torej od 8h pa do 22h je 14 ur. Zjutraj ko sem govorila s hčerko mi je povedala, da se je po desetih urah hudih bolečin odprla le 3 prste in se je že izgubljala so jima svetovali da je boljše da dobi epiduralno (porod brez bolečin) kakor pa da naredijo CR. Potem pa je trajalo še skoraj 5 ur. Okrog 20h je imela popadke na vsako minuto. Otroku so se že videli lasje, ker se je ustavil v medenici. Ob 22h pa je sledil vakuumski porod.. 10.5. smo se za pol ure odpravili k njej na obisk. Hvala bogu da smo šli, kajti takrat smo jo zadnjič videli živo in veselo presrečno. Zvečer okrog 23h  nas poklice žalosten očka in pove da je Darja umrla. Takoj sem pomislila, da je imela notranje krvavitve in ko smo prišli v porodnišnico  nas je sprejela dr. Alenka Pleško Mlakar. Direktorica bolnišnice v Postojni. Takoj se, ji povedala svoje mnenje v katerega sem bila skoraj popolnoma prepričana: »Zanjo niste dovolj poskrbeli in je izkrvavela.« Ona pa mi je zatrjevala da ni  izkrvavela je pa možnost da je bil strdek. In nam pove da je ob 19:15 poklicala po zvoncu  in tožila po hudih bolečinah v zgornjem delu trebuha. Odpeljali so je na intenzivno naredili ultrazvok, vendar niso opazili da bi krvavela. Ponovila je, da je verjetno bil strdek, kaj pa je v resnici pa bo pokazala obdukcija. Dodala je še saj ste jo videli popoldne in je bila čisto v redu, kar je znak da ni izkrvavela. Dr. Kristan ki je prvi nudil prvo pomoč in naredil ultrazvok naju ni tisto noč želel videti. Ko so prišli izvidi z obdukcije je pisalo da ji je počila arterija in je bila žila napeta 2x2cm. Naslednji dan ko smo se pogovarjali z g. direktorico je povedala tako: »Jaz nisem pomislila na notranjo krvavitev, mislila sem le na zunanjo, in mi je žal da sem sploh kaj rekla.« Jaz pa se vprašam ali si po taki izjavi še upa imeti licenco doktorja. Potem je še dejala da niso naredili ultrazvoka celega trebuha, ampak samo spodnji del. Po vprašanju zakaj ne pa je rekla: »Veste, tudi če bi, nismo usposobljeni tega prepoznati. Tudi če bi videli tekočino v trebuhu ne bi vedeli za kaj gre.« Ljubi bog, kakšni zdravniki pa potem so. 22. maja pa je mož dobil na telefon dr. Kristana, ki ji je naredil ultrazvok. Najprej ga je vprašal če je kaj narobe. Pa kaj ni smrt mlade matere dovolj narobe??? Potem pa je trdil da je naredil cel ultrazvok in da ni nič videl. Rekel je, da je krvavela počasi. Direktorica pa je nama rekla da je v minuti.   Potem pa še žalostna izjava dr. Kristana: »Tudi Če bi kaj opazili nismo usposobljeni zašiti žile in bi jo morali odpeljati v LJ. Zopet se vprašam ali je to normalen odgovor in ali je danes prevoz v LJ sploh lahko vprašljiv??? Povem lahko to da je dr. Kristan priznal da se nista nič dogovorila z direktorico in sta govorila vsak po svoje.   Mi vsi žalujoči pa menimo tako: To mora priti v javnost, ker ne razumem da se v bolnici ne more nuditi niti prave prve pomoči. Mislim, da kader ni dovolj usposobljen, ali pa je malomaren in najbolje, da matere ne greste več rojevat tja.   Dodala bi še to: Ko smo po dveh urah hčerkine smrti videli da je čisto bela, jezik je imela bledo rumen in bila je popolnoma hladna in trda, mi je normalen razum rekel da je izkrvavela, ona pa je bila še vedno prepričana da ni. Ne vem kakšen poklic potem imata ona in dr. Kristan.   Z žalostjo v srcu vam povem, da mi je zelo žal da je morala hči umreti zato, ker ni bilo vse postorjeno. Niti poskusili ji niso dati transfuzije, pa čeprav vsi v družini darujemo kri in tudi sama jo je darovala.

Draga hči in sestra, počivaj v miru

tvoji domači

< Sporočilo je popravil barica -- 25.5.2007 0:34:05 >

Draga žalujoča družina nesrečne mamice,iz srca mi je žal,kar se vam je zgodilo.Resnično nimam besed za kalvarijo,ki jo je morala doživljat vaša hči in žena in sestra.Hudo mi je,saj sem sama mama dvem hčeram in ena je rodila v Postojni(z zapleti,ki pa niso bili s targično posledico)Človek se tako sprašuje,kam je še varno it rodit?
V mislih z vami in vašo bolečino.

Ne najdem besed. Preveč kruto in boleče.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Moje iskreno sožalje.Naj počiva v miru.

Še enkrat iskreno sožalje družini mlade mamice.
Sem vesela, da ste to spisali, ker opažam, da se zadnje čase veliko laže o vzrokih takih tragičnih smrti.

 Moje sožalje

Naj vam pogled na  daje moč in tolažbo

Tudi z moje strani sožalje

iskreno sožalje celi družini ob izgubi drage osebe...ne predstavljam si vaše bolečine, lahko sočustvujem z vami...ja...srce me boli, ko berem, kaj se dogaja, a le vi veste, kako res joče srce, kako boli, če izgubiš nekaj oziroma nekoga, ki je do sedaj prinesel sonce in nasmeh na vaše obraze...
naj vas sin, vnuk, nečak držijo pokonci, saj vas potrebuje bolj kot karkoli...on se še ne zaveda svoje izgube...žal, nikoli ne bo mogel objeti mamice...zato morate vi biti močni kot temelji, da mu boste dajali občutek varnosti, ljubezni in vere, ki naj ga vodi skozi življenje...

še enkrat iskreno sožalje iz strani moje družine


_____________________________

umirem sto puta dnevno
a tebi je sasvim svejedno
znam da sam kriv i znaju to svi
znam da je kasno a trebaš mi ti!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
3347 ;)

Zelo boleče... Najprej iskrene sožalje!!! Žalostno je to, da Postojnsko porodnišnico hvalijo le tiste ženske, ki so za porod plačale (epiduralna anestezija, porod v vodi,...) ostale, ki so se odločile za naraven boleč porod pa so v Postojni doživele neverjtno razočaranje. Mislim, da si je porodnišnica Postojna naredila reklamo v javnosti z medijskimi zvezdami. Zanima pa me kako lahko leta 2007 v bolnišnici izkrvaviš in nobeden zdravnik noče prevzeti odgovornosti??? Kakšen zdravnike imamo, če pa niso sposobni nudit nujne pomoči pacientu???? In toliko laži o tem primeru... Žalostno. Naj se zdravniki začnejo zavedat, da morda svetu ne pomeniš nič, nekomu pa cel svet... Začnite opravljat svoj poklic z ljubeznijo....

Moje sožalje. Nimam besed kako grozne stvari se dogajajo. Ubogi otročiček. Poskrbite zanj in mu dajajte vso ljubezen, ki jo premorete, kajti mamica mu jo ne bo mogla. Ne morem verjeti, da nihče ne bi mogel pomagati in da jo bi bilo treba peljati v Ljubljano. 

Iskreno sožalje.

iskrene,iskrene sozalje ob izgubi ljubljene hcerke...si ne morem predstavljati kako je...ko sem tole prebirala,so se mi solze kar ulile....pa da vam se jaz na kratko povem svojo zgodbo kar se tice porodnisnice postojna-groza..14 dni nazaj sem rodila z predvidenim cr,ki naj bi bil ob 6 zjutraj,pridem tja,nihce ni vedel zame in zakaj se gre,ok sem rekla,bom pa malo pocakala,cakala 5 ur,nato se zacne...naj povem da dan prej nisem nic spala,ker vsmo imeli manjso prometno z avtom,torej sem na pol spala,potem epidurala in sem si zelela samo spati,nisem se zavedala da bom rodila..nakar rodim zelo hitro,me zasijejo,aja tamalo so mi pokazali za 1 sekundo,bila je cisto plava in nato me odpeljejo na intezivno,vmes so mi rekli da nic obiskov in da tudi fant ne sme na hitro ostati,...ko so me vozili ven iz operacijske,mi je fant na hitro omenil da so komplikacije in da tamala ne diha oz. ima neke tezave z pljuci..ko sem koncno mislila da bom lahko si odpocila,se je mora sele zacela...nisem mogla zatisniti ocesa,informacij od nikoder.otroka od nikoder,nisem zelelea biti vseljiva,pa nisem prevec tezila kokr je v moji navadi,cas je pa mineval...sprasevala osebje,zdravnike,babice...nic informacij,poislila sem,da je mrtva in da cakajo da pridem k sebi da mi povejo kaj in kako...rekli so mi da bom ze zvedela vse ob pravem casu od otroske zdravnice in da je tamala na opazovanju,celo noc nic,po 24 urah mama poklice v bolnice in znori,so ji povedali da je vse ok z njo,se pravi nej in ne meni,nakar me poklice in mi to pove,se pravi zvem to od mame in ne od zdravnika,nakar znorim in sem hotla vstati z vsemi cevkami da vidim svojo puncko,sele nato so jo v 2 min pripeljeli..a je blo tok tezko se sprasujem pomirit mlado mamico in ji povedat da je vse ok...no sam da je..mora se je nadaljevala v drugo smer in sicer vzamem nadstandardno sobo,kao tam je bolje pravijo vsi,bolje skrbijo zate,..tok grde izkusnje pa se ne,mi je zal da nisem sla rodit v kc..osebje nesramno,ne vse seveda,da ne bo pomote,vendar nobenih pravih informacij,pomoci,naj bi kar vse mogla vedt kaks rezim imajo tam in kako z otrokom,noben mi ni pokazal kako naj dojim,podreva kupcek,pa ceprav sem prosila,da o previjanju ne govorim in o bolecini po cr,ko ne mores nic,pa te hladno 2 dan posljejo pejt se stusirat...o hrani da ne govorim...vglavnem sem ugotovila,da ce si navaden smrtnik tako kot jaz,ni nihce prijazen in nihce ne skace okoli tebe,moras biti slavna oseba,da se pol po casopisih pise....

tako da draga starsa nevem kaj nj vama recem,nevem ce bosta lahko dosegla karkoli,tudi ce jih tozite(pa upam da jih boste) so te klincevi zdravniki tako zasciteni,da samo Bog nam lahko pomaga da prebrodimo najhujse in da poskusamo pozitivni gledati naprej,vse kar nam ostane je UPANJE in LEPI spomini.. ce bi vas lahko,bi vas kar objela...