Žal mi je za vašo pikico,res!! Te popolnoma razumem in vem kako ti je!
No rečem ti lahko le to,čas bo rešil bolečino,ki pa ne bo izginila,saj spomini ostanejo in veliko se pogovarjaj o tem s tvojo boljšo polovico!Boš videla,da pomaga!

Za konec ti želim čimprejšnje okrevanje in le pogumno!

No glede naše izkušnje včeraj.............Nimam besed,Prišla sva ob 10ih na kliniko.Ob 11-ih je dobila inekcijo za sprožitev popadtkov.In nato se je začela prava nočna mora ki je trajala do 3zjutraj. Ob treh je rodila,bolečina je bila prevelika,da bi ga videla!!Jo popolnoma razumem in jo podpiram pri tem!!!Vprašala je le za spol!Povedali ji bojo tokom dneva!! Ne morem več!!Tega res ne privoščim niti najhujšemu sovražniku.Kaj je žena doživljala si ne morem niti predstavljati.Neznosne bolečine,bruhanje.......pomirjevala...... Z njo sem bil do 20ih,ker mi na žalost več niso pustili.Po njihovih besedah bi se morala zjutraj skupaj prijaviti v sprejemni in nato bi dobila dvoposteljno sobo.....ki pa bi jo moral plačati 50EUR!!!!!!!! No sicer pa so bile zasedene tako da......No nisem se hotel prepirati zaradi nje drugače pa bi jim pokazal svoje!!No sej vem,da nimajo nič pri tem,ampak bi lahko naredili izjemo!!!!Še sreča,da je bila še ena punca skupaj z njo.Tudi ona je preživljala iste bolečine kot moja žena....No dost o tem,ker preveč boli...Danes ob 17-ih grem na obisk pol pa jutri greva domov......In zdaj bo vse zanimalo kaj se je zgodilo...bla,bla..........Le to vem da bolečina ostane in misel na nov zaćetek.
Vem pa le to da zdaj je moja ljubezen še večja in močnejša kot je bila!!

No to je ena izmed žalostnih zgodb,ki pa se nažalost ne bodo končale!!

Lep pozdrav,

Miro

Miro z mislimi smo bile včeraj za vami in resnično mi je hudo,ker se je moralo tako končati. Vem,da mora zelo boleti pa vendar vama svetujem,da si pogledata svojega otroka,stisnita ga k sebi,on ni nič kriv-nihče ni kriv. Prebrala sem veliko takih zgodb kot je vajina in veliko mamic je kasneje še bolj trpelo,ker niso želele videt otroka-vsaj en spomin nanj,spomin na njegov obrazek

Naty,iskreno mi je žal za vse,kar preživljaš

Naty zelo mi je žal, da se je tako končalo!

Miro kar koža se mi ježi, ko berem takšne zgodbe za vaju in naj bo okolica razumevajoča. Vzamita si čas in žalujta in ne pustita se pritikom okolice, zdaj sta glavna vidva!!!! Bodita si v oporo.

Mislim na vse vas.

Vedno manj razumem ta svet, le kje je pravica?????????

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Obema želim čim hitrejše celjenje ran, potem pa srečo z ,  in .

_____________________________

Cvetim...

Hvala za tolažbo. Najhujše je mimo, iščem dobre plati tega...da je že moralo biti tako in da bo naslednjič tako kot je treba.

Res mi je lažje, ko berem, da se je mnogim to zgodilo pa ste sedaj srečne . Veliko žensk mora žal dati to skoz preden dobimo svoje tako pričakovane . Življenje je včasih res kruto....

mmiro še nikoli mi ni toliko pomenilo, da mi je moj dragi stal ob strani kot sedaj. Vidva sta preživela še hujšo izkušnjo in zelo sočustvujem s tvojo ženo in seveda s tabo, zato ji res stoj ob strani kolikor lahko. To je stvar, ki dva še bolj poveže, saj delita skupno bolečino, ki je ne razume nihče drug. Kot sem ti že napisala, VELIKO VELIKO SREČE naslednjič!!!

Vsem, ki ste mislile name pa se še enkrat zahvaljujem za tople besede. Z lubijem skupaj pozitivno razmišljava in planirava jeseni spet poskusiti. Prepričana sva, da bova kmal tud midva pričakala svojega .

Začasno se poslavljam iz foruma nosečnost, ker bo nekaj časa prehudo brati karkoli o dojenčkih. Vsem želim čimlepšo nosečnost in lahek porod, pa veliko užitka z vašimi ..

Lepo se imejte!!!

mmiro - saj ne morem verjeti, da so to naredili. V kateri porodnišnici pa so si privoščili to, da te niso pustili do konca poleg  Ma kaj vse si naše zdravstvo ne privošči . In kakšnih 50 €? Saj pa nisi spal in jedel tam . Včasih se mi ob brezčutnosti našega zdravstva res obrača želodec.
Bodita močna. Pozitivno razmišljajta!

Naty* - vem, kako se počutiš, vem kako se boš počutila. Ne bo lahko ne vama, ne mmiro tebi in tvoji ženi. Vendar čas celi rane. Bodite močni.

In kmalu upam, da vas bom ponovno brala -  na forumu Čvekanje v pričakovanju

Z vsemi s Tabo Naty in s teboj Miro in tvojo ženo bi delila bolečino,če bi se le dalo,da vam vsaj malo omilim,pa ne morem,če ne doživiš na lastni koži.
Lahko vam zaželim le upanje v srečo,da se vam izpolnijo želje po otročku,da bo vsa ta klavarjia ostala nekje v preteklosti,kot ena težka preizkušnja v vašem življenju,ki jo ne boste nikoli pozabili,ampak preboleli pa ja.
Morda nekje v drugem letu,se bomo skupaj veselili novic.Do tedaj pa vas
lahko le virtualno objemem in si upam upati v vašo bodočo srečo.

< Sporočilo je popravil neva6 -- 11.5.2007 9:48:50 >

še danes hranim printane spodbudne besede forumk.....bolečine ne pozna nihče drug kot itsti ki jo je občutil...besede tolažbe se ti verjetno zdijo kot obliž ki vedno znova pade dol,....čas,...le čas je tisti ki bo nadel pravi obliž....in vsaj malo zabrisal rane ... potem pa močno verjemi...prišel bo dan ko se ti bo tvoj angel vrnil

Lep pozdrav!

Iz lastnih izkušenj vem, da se ti jezgodilo nekaj najhujšega, kar se ti lahko. Vem, vsi te tolažijo, da je verjetno za otročka in tebe bilo tako bolje. Je bilo res Tebi se je zgodilo v zgodnji nosečnosti, meni, na koncu, ko bi se morala, bila je punčka,  roditi. Imela je ovito popkovnico in je umrla v trebuhu. Nenadoma nisem več čutila njenih gibov, živahnega brcanja. Nikoli ne bom pozabila pogleda ginekologa, ko mi je naredil ultrazvok in je videl, da njen srček več ne bije.
Takoj me je poslal v porodnišnico, kjer sem dobila umetne popadke in po dveh urah rodila. Vendar moj otroček ni zajokal, ni se premaknil, bila je negibna, hladna. Če me ne bi spremljal moj mož, sploh ne vem kako bi kaj takega preživela.
Zato ti lahko svetujem samo eno, bodita skupaj, pogovarjajta se, jočita, bil je vajin otročiček, čeprav še zelo majčken. Želela sta ga, in se ga veselila, tako kot jaz svojega.
Želim ti hitro okrevanjje, in vse najlepše in najboljše v naslednji nosečnosti.

silvya


< Sporočilo je popravil silvya -- 5.6.2007 8:52:17 >

En veliki objem za vaju in stojta drug ob drugem.Držim pesti za vaju!

Silvya,zelo mi je žal zate,za vaju,da se vam je nekaj tako hudega zgodilo,kar se ne bi smelo Stojta si ob strani,tudi za vaju bo posijalo sonce sreče.Verjemi

Naty*,tudi ti se drži in bodi hrabra in pogumna na poti,da vajinega Življenje je včasih huda preizkušnja

Vsem,ki ste izgubile svoje pikice v kateremkoli obdobju želim veliko sreče in mi je zelo hudo,da ste to mogle dati skozi


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

Hvala Valči!

Tudi moja punčka je bila moj tretji otrok. Trajalo je kar nekaj časa, da sem spet zanosila. Mislila sem že, da ne bom nikoli več mama. Pa sem postala, a na žalost moja punčka ni živa. Zato je moja tragedija toliko večja.
Poleg tega sem v porodnišnici doživela še en šok, ko sem srečala tamkajšnjega ginekologa, ki misli, da lahko otroka, ki si ga nosil pod srcem devet mesecev, kar tako v nekaj dneh pozabiš in si naročiš drugega, kot če naprimer greš v trgovino kupit štruco kruha. Res nepozabno! Iz porodnišnice sem odšla pa v manj kot 24 urah, brez kakršnih koli zdravil, z nasvetom, naj si na prsa dajem mrzle obkladke.
Kar je pomagalo enako, kot če bi si jih on dal na čelo.
Vsa čast babici in medicinskim sestram, ki delajo z njim, da to zmorejo, saj so res zelo prijazne in razumevajoče.
V četrtek bo ravno 14 dni od neljubega dogodka.
Želim ti lepo nosečnost in lepega zdravega otročička. Pozdrav!

silvya

Silvya ,jočem s teboj,res mi je hudo zate,da si morala to doživet,pa še to na tak krut način s strani ginekologa.Upam,da se to ni zgodilo tam,kjer grem jaz rodit,ker me je resnično strah .Iz katerega kraja si doma,če ni skrivnost,lahko na ZS?

Bodi z nami na RR,bo ti mogoče lažje,ne vem,če lahko to sploh napišem Saj ti ne more biti v nobenem primeru lažje,ker si doživela najhujše,kar se mami lahko zgodi

Ne bom te v žalost spravljala,vedi,da mislim nate,čeprav te ne poznam,bi te kar in tolažila.Najdi tolažbo in moč ob dragem in ob otrocih,pošiljam ti veliko za srečo in hrabrost.


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

Nati moje sožalje in veliko sreče v naslednjem poizkusu. Po vsakem dežju posije sonce