Povedala bom izkušnjo iz moje bližine, ko sta starša vzgajala deklici po principih Veronice in picola 1. Bila sta še toliko bolj striktna, ker sta dekleti, med katerima je 15 mes razlike, imeli neko čudno obliko alergije, ki je nikakor niso mogli definirati in so na koncu rekli, da sta alergični na konzervanse in barvila, tega pa je v običajnih sladkarijah še in še. Logični zaključek: otrokoma prepovedati sladkarije. Tega so se držali 6 let. Sta jedli razne štrudle iz preverjenih sestavin, pa nežveplano suho sadje in razne manj okusne alternative. Ker sta "preparirala" tudi vso okolico, dekletoma nihče ni ponujal sladkarij. Potem je prišel vrtec, šola in stik z drugimi otroki, ki pa SO jedli in SO poznali sladkarije in seveda ni dolgo trajalo, da sta jih spoznali tudi onidve. Potem se je začela bitka, kaj bitka, mesarsko klanje, okoli sladkarij. Dekleti sta non-stop imeli težave s kožo, tudi ko sta bili na najstrožji dieti, pojavljali so se le odtenki med "neznosno" in "povsem neznosno", svojih prvi 6, 7 let pa sta bili obe ves čas do krvi spraskani - neodvisno od tega, kaj in kako sta jedli. Straša sta gonila svojo, dekleti sta sladkarije fehtali (in dobivali, večinoma) na skrivaj, igrčake sta menjavali za sladkarije v vrtcu, da ne govorim, kaj se je dogajalo na rojstnodnevnih zabavah, ko sta se obe tako nabasali s sladkarijami, da sta  vsaka po 2 x pristali v bolnici zaradi hudih prebavnih težav. Še danes, ko sta obe že pubertetnici in težav s kožo že davno ni več, je povsem enako. Doma ne smeta, drugje dobesedno požreta in pogoltneta vse, kar dobita pod roko in to v resnično nenormalnih količinah. Pri nas sta 2 leti nazaj pogoltnili vse po več let stare božične okraske z božičnega drevesa- dekleti stari 10 in 12 let!! Njuna mama je prav tako prepričana, da okus po sladkem ni potreba, je samo razvada, pa očitno to ne drži povsem. Poznam še kar nekaj podobnih teorij in ljudi, ki to izvajajo, pa se teorija obnese, dokler je otrok samo doma in v preverjenem okolju, kasneje pa ne več.  Sladko je le sladko in za moje izkušnje je veliko bolje navajat na zdravo mero, kot pa se it popolne prepovedi.

Res ni treba, da je vedno samo bonbon in čokolada in pri nas tudi ni. Naš fantalin je nor na vse vrste sadja in pri nas je tudi sadje posladek. Pa brez dodanega sladkorja. Velikokrat je za posladek nekaj od suhega sadja, posebej pozimi, ko svežega ni toliko. A če si po dveh dneh izrecno zaželi bonbon, ga bo dobil. Itak so bonboni pri nas preverjene kakovosti. Isto velja za čokolado. Pri nas bonboni niso nagrada za zdrav obrok, kvečjemu obratno: zdrav obrok je pogoj, da se o kakem posladku sploh lahko pogovarjamo. Sicer pri nas damo ogromno na zdravo, pestro in polnovredno prehrano, kuhamo vsaj 2 x dnevno, zdaj ko sem doma, pa skoraj vsak obrok sproti. Cvrte hrane doma ne pripravljam, jo pa lahko je tiste 3 x letno, ko gremo kam ven na kosilo. Raznih coca col in podobnega pa tudi v lokalu ne dovolim, lahko pa si izbere sok po želji ali oranžado, če že res morajo bit mehurčki. Mislim, da je eden redkih 4-letnikov, ki pozna vse vrste žgancev, kaš, kosmičev in vse to tudi je brez komentarja. Od zelenjave ne je edino kuhane koruze, vse ostalo od A do Ž je brez problema, z vsemi solatami (brez dresingov) na čelu. Če vržeš ob tem na tehtnico tisti bonbon ali 2 dnevno, še vedno pade ven, da to ni niti 1% otrokove dnevne prehrane. Zaradi tega 1% se pa ne bom postavljala na glavo, ker otroku ne bom do poroke stala za hrbtom in pazila na vsak njegov grižljaj. Največ, kar lahko naredim je, da otroka navadim na zdravo mero in izbirčnost, da pač ne poje vsega, kar mamljivo izgleda in predvsem, da ima zdravo mero.

kjlub temu, da jo 'pitam' z nezdravo hrano, vsak obrok lepo poje. tudi sadje in  zelenjavo. se še ni zgodilo, da česa ni hotela jest, no včasih začne protestirat, ampak jo hitro prepričam .
je pa tudi meni pomembno, da je zdravo, zato kuham in nikoli ne kupujem hitro pripravljene hrane. gremo seveda kdaj na pico al po krompirček, ampak to ni naša vsakodnevna prehrana.
ne zdi pa se mi smiselno cirkus delat okol sladkarij, ker se jih ne prenajeda in ta prave obroke lepo poje.

< Sporočilo je popravil mika -- 22.4.2007 14:22:49 >

Moj je sladkarije vsak dan, pa tudi coca-colo večkrat, posebno v restavraciji.

Ma meni se zdi pomembno, da je tudi ostalo, da mu sladkarije ne predstavljajo obroka, potem pa je vse O.K.

Namesto sladkarij dajmo svojim otrokom raje sadje, suho sadje, razna semena in bio hrano.

 Ti kar, ko jih boš imela. Samo, da ti ne bodo potem otroci na obiskih požrli vse živo, kar bodo videli

Itak bojo, ha ha. Znano je da otroci najslajše jejo izven doma. Tudi stvari katerih se doma sploh ne bi dotaknili.

o jezus kristus, pa kako si lahko dajanje sladkarij tako razlagaš . tole pa  zveni že kot  obsedenost.

če daš otroku sladkarijo 1x na teden, je to pretiravanje  oz. skrajnost, tako kot je druga skrajnost dovoliti da se prenajeda z njimi. 

v vseh postih smo ti odgovorile, da dajemo sladkarije v mejah normale. ampak tvoja meja normale, je tak mini, mini, minimum, da niti k minimumu ne moremo pripisat, ker je to nič.

tako kot sladkarije, je treba tudi  zdravo hrano dajat v mejah normale. recimo korenček: od moža babica je njegovo sestrično pitala s korenčkom, da je njena koža postala oranžne barve . pediatrinja je rekla, da mora takoj prenehat s takšnimi količinami. dovolj je 1 korenček, ne pa 5 na dan .

tudi če poješ, kaj pa vem, 2kg sadja na dan, ne boš nič bolj zdrava. če poješ  pomarančo ali dve, je dovolj, kar je preveč pa telo itak samo izloči.

malo se umiri in ni treba živeti točno po navodilih strokovnjakov, ker ga tudi ti velikokrat pihnejo mimo. saj veš...vsakih toliko časa se pojavljajo nove raziskave, ki izpodbijajo stare...delaj po občutku, pa ne boš nič sfalila

Ja, pa so tudi taki žal.Moji starši naprimer..vedno sem poslušala, na čokolado,ker si pridna ali..ne dobiš čokolade,ker nisi pridna. Če sem želela pozornost: na čokolado, pa se pojdi igrat....
No, jaz svojemu dam sladkarije, ampak samo sem pa tja..ni to vsak dan, pač nekajkrat na teden, če ima željo.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

njuškalo, verjamem, da  obstajajo tudi takšni primeri, ampak vse  starše označit, da si kupujemo ljubezen, ker damo sladkarije, je absurd. sicer ne vem, če imaš otroka, verjetno pa mu boš ti dala kdaj sladkarije, ampak ne na tak način kot tvoja starša.

< Sporočilo je popravil mika -- 22.4.2007 20:30:42 >

Predvsem to. In po zdravi pameti. Večini zdravih otrok sladkarije ne škodijo. Pri bolnih je pa treba razmislit.

točno tako

Sladkarije smo popolnoma ukinili z jedilnika. Mogoče sem in tja kakšna Kinder čokolada. Pri nas sta sedaj glavni sladkariji marmelada in med  na kruhu namazana. Prej ju še povohala nista. Sedaj se jima zdi naravnost fantastično, da lahko malo sladkega vseeno pride v želodček,  potem je sladkarija tudi na gresu posut kakao, višek vseh viškov so pa jagode s smetano in malo sladkorja. To je ves cuker, ki ga naša dva dobita. Zanimivo da ga niti ne pogrešata več.

< Sporočilo je popravil caillou -- 22.4.2007 21:04:45 >

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Ko je imela Ema 1. rojstni dan, je na zabavo prišla 4l starejša punčka ki je doma imela omejen dostop do sladkarij. Ko rečem omejen, mislim na to da je sladkarije dobila 1x na teden.
Punčka se je zaprla v kuhinjo, da jo starši ne vidijo, in v usta natrpala vse kar je zagledala. Bilo me je strah da se bo zadavila. Ko sem to videla sem rekla, z mojim otrokm tako ne bom delala.

In res nismo. Ema vsak dan dobi kakšno malenkost: majhno čokoladico, polovico kinder jajčka, sladoled, ali pa par tik-takov. Ostalo pa shrani na okno v svoji sobi in jih ne je več do naslednjega dne. Če pa se ji nekaj zalušta me vedno vpraša če lahko vzame. Naučila sva jo, da preveč sladkarij ni dobro za zobe in se tega tudi drži.
Coca-colo še nikoli ni pila, ocvrtega krompirčka pa ne mara. Doma vsak dan kuham tako, da vem da jih teh par sladkarij res ne bo uničilo niti zobke, niti bo to porušilo redno prehrano.

Prijateljica svoji 2letnici tudu ni dovolila nobenih sladkarij. Ko pa danes dobi vrečko bonbonov, ji v sekundi zmaže in ne zna nehati dokler ne poje vse.

Zato sem mnenja, da iz skrajnosti v skrajnost res ni treba iti!!!



_____________________________

Moji sončki
24.1.2004 Ema
06.8.2006 Lara
31.1.2009 Erik

Ne vem, no, doma se stvari ne dotaknejo, ker jih ne dobijo, oz. jih doma ni, ker jim pa č starši ponujajo samo " zdravo " hrano.

Ne vem no...pripravljena sem svojemu otroku dat sladkarije (pa še to po možnosti kake bio) največ trikrat (morda je dvakrat res premalo, ne vem...?) na teden, več pa res ne (ok, bodo tudi izjeme, da ne bo kdo zdej mislu, da sploh nisem fleksibilna)...


Tole sem napisala v prejšnjem prispevku...Imam občutek, da imate pri vas samo dve možnosti: ali sladkarije vsak dan (se pravi po vaše zmerno???) ali pa 1x na teden (se pravi hudo omejevanje)...Kje pa je zlata sredina?
Mamuška, se nekako kar strinjam z drugim delom tvojega posta. Prvega dela ne bom komentirala, ker nikjer nisem govorila o tem, da bom otroka maltretirala zaradi sladkarij...samo sem pa res presenečena nad tem, da je sladko vsakodnevno na jedilniku in da jo to večini ljudem normalno in ste si morda vse to prevedli v maltretiranje...
Dobro...pač vsak razmišlja po svoje...in prav je tako...
Lepo se imejte!

zakaj toliko šteješ? iz 1x si prišla na 3x . počakaj na otroka in boš videla kako se bo prehranjeval. mogoče sladkarij sploh ne bo hotel jesti, ti pa mu že urnik pripravljaš kdaj bo kaj jedel.

sprašuješ po zlati sredini? kaj ti naj rečem.... otrok ni knjiga, ki bi jo lahko znala na pamet in bi tako bilo vsak dan. vsak dan je drugačen in tako je tudi pri sladkarijah.

recimo danes naša ni pojedla nič čokoladnega, ker ni izrazila želje. včeraj je pojedla 3 mini jajčke, ki jih je zajček prinesel in dva petit beure(sej ne vem če se tako napiše) keksa.
trenutno smo pri mojih starših in ji je mama ponudila frutabelo in je naredila samo en grižljaj.

mogoče bo jutri pojedla kaj več, ali pa sploh nič. pomembno je to, da se ne prenajeda.


a se ti zdi to preveč sladkarij?

Naš do drugega rojstnega dneva razen otroških piškotov (bambi - ne tiste s sladkorjem), ni pojedel ene sladkarije, tudi žličke smetane ne. Zakaj? Ker je preprosto ni maral?

Si pa še danes večkrat za večerjo zaželi veliko skledo solate? Po obisku gledališča pa imava tradicijo - greva na tortico. Pa zakaj ne!
En teden poje malo več sladkarij, naslednji teden ali 14 dni pa skoraj nič.

Coca-cole pa mu ne pustim, ker ima poleg veliko sladkorja tudi ogromno kofeina: sama ne pijem ne kave in ne pravega čaja in sem na kofein tako kot moj otrok popolnoma 'neodporna'. Po kozarcu coca-cole sem tako naspidirana, da je . Pred leti sem po dveh kozarcih prebedela celo noč. Zame je to 'droga' in verjamem, da za otroški organizem tudi. Si pa včasih zaželi cocto in je pač dobi (nekajkrat na leto).

LP

V bistvu sem iz dvakrat prišla na trikrat...
Kar se tiče urnika, imaš prav...bomo videli, ko bo dete privekalo na svet pa bomo potem premišljevali naprej...

Smo med vikendom imeli s prijatelji eno zanimivo debato o vzgoji. Skratka, pogovarjali smo se o tem, da otroke pravzaprav vzgajamo takrat, ko jih ne vzgajamo. S tem mislim na to, da otroke vzgajamo s svojim zgledom in ne takrat, ko jim kaj dopovedujemo.

Tudi pri prehrani je enako. Moj mož je še kar sladkosned, jaz pa ne. Tako da čokolada in ostale sladkarije včasih so pri hiši, včasih pa ne. Takrat, ko mož je sladkarije, jih dobi tudi moj metuljček, drugače pa ne.

Moram pa priznati, da ima moj metuljček vseeno eno sladko odvisnost - sokove (pomarančne, jagodne, marelične ...). Kakor so že moje predhodnice omenjale - v vrtcu včasih dobijo za popoldansko malico sok. Ko v trgovini zagleda polico s sokovi, me tako milo pogleda, da vedno kupiva kakšen sokec ali dva. Enega ponavadi popije še preden prideva do blagajne . 

Moja hčerka (2,5 let) ne pozna bombonov, lizik in podobnih sladkarij. Od Kinder jajčka dobi le igračko. Čokolado ji damo ob "svetih" priložnostih. Drugače pa vsak dan poje par piškotkov (ko gremo na sprehod) in obožuje torte in kremšnite, ki jih pa tudi jemo občasno.

A sem preveč špartanska mama?  
Drugače pa ima apetit za VSE. Ta mala hedonistka ni padla z mojega drevesa , no z moževega pa vsekakor

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

Mislim da kar vsak dan, vendar v majhnih količinah. Če poje eno rezino kinderpingivna, se mi ne zdi nobena katastrofa.

Tudi razne skute in jogurti niso tako preklemano zdravi, če smo že pri tem, kaj z dravo in kaj ne.