Gre za to, da otroci pokazejo koliko pozornosti potrebujejo cisto sami. In mame imamo v sebi ta cut, da to prepoznamo. Obstajajo pa mame, ki otroke ful posiljujejo s pozornostjo tudi takrat ko si otrok tega ne zeli in ga konstatno okupirajo. Govorim za vecje otroke cca 2 leti stare. Taksen otrok potem postane razvajen v smislu, da ne zna sam funkcionirat in konstantno rabi mamo ali koga drugega. Tudi v vrtcu se ne zna sam zaigrat. Pa saj imajo vsi taksna obdobja, problem nastane ko to postane vzorec in otrok zaradi tega ne napreduje. Se mi zdi predvsem pomembno opazovanje otroka in njegovih potreb v tistem trenutku, ki pa se skozi doloceno obdobje spreminjajo. V eni fazi so skoz za nasimi petami, cez par mesecev pa nas videt nocejo. In takrat jim ne smemo gusit za vratom ampak pustit da bluzijo po svoje. Upam, da je zdaj bolj jasno.


_____________________________

Gospa sem.

Ampak tale z napenjanjem je pa dobra ....no, po moje ne bo nič prikrajšan .

Ja to je hudic. Sem imela podoben problem kar nekaj casa, pa so taborniki naredili svoje, ko sem bila prisiljena v skoraj skupinsko sranje. Ni preostalo drugega, kot da sem poticko naredila v enem improviziranem sotoru v jamo na strbunk.

Saj saj bi najbrz tudi drugace, ce bi lahko. Je pa res da je teh primerov bilo malo, ker sem ponavadi izkoristila moment, ko se otrok zaigra in pobegnila.


_____________________________

Gospa sem.

Jaz sem pa pri wcju postavila mejo.
Vse počneva skupaj, ko se tuširam, stoji sredi kopalnice in me čaka, ampak ko grem na wc, bi pa rada imela mir. No,vsaj da me nihče ne gleda. Ker slišim ga itak ko pred vrati stoji in me kliče, ali pa trka po vratih.
tudi ko je bil manjši, ga nikoli nisem vzela s sabo na wc. Meni je to nekako bljak.

Za tisto ki jo skrbi, da bo dojenčka razvadila z nošenjem. Jaz sem mojega sinka nosila dokler ni shodil. Tudi doma sem ga nosila cele dneve, ker se je začel tako grozno dret že če sam samo nakazala, da ga hočem nekam odložiti. V vozičku ni hotel sedeti. Bilo je res naporno, ampak vam povem, da je zdaj en hudo hudo zadovoljen in srečen 2-letnik.
Ne teži, ne trmari, ne meče se ob tla za vsako malenkost. No, saj ima tudi on svoje trenutke, ampak če ga primerjam z drugimi otroci je pravi angelček.
Torej, sem že nekaj dobro delala, ker sem se odzivala ne njegov jok.

Ampak vseeno upam, da drugi dojenček ne bo tak. Je bilo vse skupaj kar preveč prenaporno.

Jaz sem tudi upala to. Ampak glede na Bw-jev in moj karakter se sploh ne cudim cemu je tako.


_____________________________

Gospa sem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Dokler je bila še "negibajoča" in ji je bilo vseeno ali sem zraven ali ne je seveda nisem nosila seboj..Ko pa se je začela zavedat potem pa je šla z mano, kadar je hotela. Ko se je pa pri 7 mesecih začela plazit je pa itak sama vsepovsod priplazla za mano.. Sedaj pri 27 mesecih je pa seveda ne jemljem več seboj, če pa kdaj pride pa mili bože..Kaj čem...
Sicer pa jaz, ko grem kakat , to naredim 1,2,3 nimam nekih problemov z napenjanjem, tako da to niti ni tak grd prizor..Sicer pa, tole ni ravno za tole temo....


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Jaz pa Lovra ne nosim stalno v naročju - ne vem zakaj bi ga, če je čisto zadovoljen na tleh in se lepo igra in zadovoljno opazuje. Da, tudi midva kuhava, likava, obešava cunje skupaj, vendar nikakor ne v naročju  . Ne vem no, očitno tudi jaz nisem neka AP mamica. Ko se igra in če zajoka, grem lepo k njemu (če delam kaj drugega), ga malo animiram, se igram skupaj z njim, nato igro nadaljuje sam. Naročje imamo za tolažbo, crkljanje... Ne pade pa mi na pamet, da bi ga skoz nosila v naročju, pa tudi ne verjamem v to, da bo otrok doživljal neke travme, samo zato ker se bo parkrat malo pojokal...

oooo.....mamice.....hvala za vsa vaša mnenja...to je prepraslo v pravo debato, ki mi je v veliko pomoč.....
no...sem vprašala včeraj še zdravnico pa je rekla, da je videt,da je naša punčka zelo komunikativna in da samo čaka in te gleda v oči, da se boš pogovarjal z njo in da rabi veliko pozornosti. Takšna pač je res! Je pa rekla,da če imam npr. za it na wc, pa dat prat-sušit cunje ipd....in da vem, da je sita, previta ipd...da jo lahko pustim tudi MALO jokat...to pa pomeni 5-10 minut, nikakor pa ne pol ure.....

No tako je pri nas, jaz imam res srečo, da je moj otrok zelo nejokav, Zala joka le če ji res kaj ne odgovarja, če je lačna, če je pokakana, takrat začne TAKOJ jamrat. Jaz je običajno ne pustim jokat, grem k njej jo previjem preverim če je lačna (če fejst potegne dudo je hudo lačna ), sem pa tudi že pripravljala hrano z njo v rokah, ampak to res, ko je jokala in se ni potolažila niti ko sem jo vzela v roke in položila nazaj npr. v ležalnik . Ampak da pa na wc ne bi šla sama to pa mi je smešno
Ampak to je samo moje mnenje.

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

Povsem enako - > je pa res, da mali mi ne da it niti lulat, dokler ne zaspi ali pa da pride moj možek iz službe pa nikoli vrat odprtih, niti pri lulanju, KAJ ČEM IMAM PAČ SRAMEŽLJIV MEHUR

Slučajno sem zabredla na ta podforum in sem kar hitro ugotovila,da sem na totalno mimo podforumu.
No sam par mnenj pa lahko napišem,a ne?

Jaz moje male nisem veliko nosila,sploh z vzrokom,ker sva bile skozi same,rajši sem jo imela na tleh pod igralnico in ležala zraven nje,ter ji razlagala stvari ozr.v vozičku ali ležalniku.Kdaj pa kdaj sem pa jo tudi pustila samo,da se je zamotila in tudi sedaj je tako.Zelo rada je v družbi,se pa kdaj pa kdaj tudi umakne v sobico in se posveti igračkam,da lahko kaj postorim po stanovanju. Glede nošenja pa sem prav vesela,ker se ne nosi rada,kajti sedaj ko sem zopet noseča ravno ne prakticiram preveč tega,ker je kar težka.

No kar pa se skreta tiče, pa je ne spustim not, pa če se dere pred vrati.Sej jaz končam in pridem ven,zraven mene pa res ne more bit,ko se napenjam ,ker se mi ne zdi niti malo higienično.

Vsak ima svoje mnenje in mišljenje ampak nekak se mi zdi,da nekatere res malo pretiravate.Kako bi vam bilo všeč,če bi stale zraven,ko mož/fant opravlja veliko potrebo ?Svašta v glavnem........

Malo pljunka na krbit,zdej pa lahko pokate po mojih mnenjih ...

Lep dan!

_____________________________

Moji dve nagajivki :-):

Maruša 24.12.2005
Maša 26.6.2007

Sicer sem na isti frekvenci kot viv, lara,NRMM..im mi je vseeno al hodite z  na WC, al ne, ali non stop nosite otroke al ne...
Naja-tudi Luka je bil in ostal totalno nezahtreven otrok-pri 2 letih redko trmari, ne izsiljuje...sicer ima kot vsak svoje fore,ampak je lepo vodljiv....in Alja kopija njega-nezahtevna, po cele noči spi(1x se dojiv 12 urah), se sama zamoti, v 3.5 mesecih sem jo bore malo prenosila, skoraj nikoli ne joka...in potem se vprašam-ali imam samo jaz tašno srečo, da sta moja dva pridna, al preprosto ne kompliciram, sem mirna, srečna mamica in tašna sta potem tudi otročka, al kaj...me res zanima od česa je to odvisno? Pa ne da bi sedaj nekaj provecirala, ampak res me zanima, ali se otrok takšen rodi, ali je to odvisno tudi od staršev...???
In da ne bo pomote-tudi jaz vzamem v roke otroka ki joka, zvečer podojim in uspavam aljo, potem se pride pocartat še luka...včasih oba pri meni visita in se tiškamo...ampak res pa ne komliciram,in če ne morem ravno tisto sekundo tamale(al pa lukca) v roke vzet, ko si zaželi, bo pač 5 minut počakala...sej iz tega ni treba doktorata narest no...vsak naj dela kot čuti in bo pomoje najbolj prav-in konec koncev vsi morajo biti zadovoljni-otroci in mamice-tako pač jaz mislim-ne more biti vedno otrok tisti, ki se mu je potrebno podrejati(s tem mislim, predvsem večje otroke)...

Eva1 - oboje! Seveda lahko tudi nervoza mamice prispeva, da je otrok bolj nervozen. Tudi razcrkljati se jih da, je pa tudi res, da so eni bolj in drugi manj zahtevni. Naš je bil kot majhen dojenček zelo zahteven, sedaj pri 11 mesecih pa ni več tako zahteven otrok, ker se lahko precej sam zamoti. Torej nisem jaz kriva za njegove večje potrebe prej, ker če bi bila, bi bilo sedaj le še huje. 

Verjemi, da sem se tudi sama sprasevala podobne stvari. Vcasih delno iz obupa, ker sta na cajte res zahtevna. Res pri vseh stvareh imamo probleme.

In sem zadnjic na to temo govorila z kolegico, ki ima 6 otrok. Mi je povedla, da sta dva izmed njenih bila ful podobna, kaksen je bil pa zivo nasprotje. Imam tudi drugo prijateljico, ki ima stiri otroke in menda prvi trije niso spali ponoci, tamala pa ze od malega spi kot ubita.

Ne bi rada provocirala, ampak vse lovorike pa tudi niso na nas starsih. Vcasih res tako izgleda. Dejstvo je, da obstaja otrokov karakter, nekaj pa lahko tudi sami naredimo.

No sicer pa en primer sem tudi sama. Moja mama ima se zdaj travme glede mene in mojega otrostva. Sem se umirila sele nekje pri sedmih letih ( po par podpisih v zvezek in karanju). Kak je ze tisto o jabolku in o drevesu?

Jaz sem vsekakor vesela za vse vas, ki imate taksne otroke, priznam pa, da se raje druzim z taksnimi, ki imajo taksne kot jaz. Ravno zaradi tega, ker sem ze videla poglede v stilu "ja kako je pa tale vzgojen, kaj mu pa je?" in tega ne maram. Res razumejo lahko samo taksni,ki imajo taksne otroke tudi sami.. Pa cudim se, da se nasi sosedi niso se odselili.

Sem pa v zadnjem casu ugotovila nekaj. Zahtevni otroci so drugacni predvsem v tem, da je treba v njihovo vzgojo vloziti priblizno 100x vec energije, za enak ucinek. Izcrpajo. Sicer je na koncu lahko "izdelek" popolnoma enak drugim, je pa energetska poraba dosti visja, da smo do tja prisli.

Danes mi zgleda na fiziko tolce?


_____________________________

Gospa sem.

Men pa je to da se otroka ne razvadi z nošanjem malo za lase privlečeno, pa ne mi zamert.
Mi živimo šše doma in vam povem da moj 5mesecev star sine dobr ve kje lahko doseže kaj. Če sva sama dopoldne zdrži tudi po eno uro namiru. MAl ga ogovajam, mu zamenjam igračo, pa tako,... in takrat ko začne pri meni jokat vem da al je zaspan ali lačen. Ponavadi je zaspan pol pa se morva mal pocrklat predno zaspančka-včaih tudi po eno uro-mi ni problema. Da pa ga mogla nosit skoz s sabo pa ne morem.
Ko pride babi domov pa ni niti minuto na tleh oz.sam in točno ve da to lahko doseže ker začne jokat ko pa pride do njega se pa ji reži.

Sem pa tudi mela na začetku občutek da ga ne smem pustiti samega in sem bla skoz znjim pol pa sem vidla da mu nič ne manka če se mal zaigra. In takrat ga ne uzvam ampak ga pustim čisto na miru.
Babi pa tud če je priden mu je sužnja. No to je moja izkušnja.

Meni se zdi, da je deklica malce bolj zahtevna kot pa otroci, ki veliko spijo, pa se sami zamotijo, zelo malo jokajo in so itak sončki (kateri pa ni?!).
Ampak tule se je spet pokazalo, da tisti starši, ki nikoli ne doživijo malce zahtevnejšega otroka nekako ne morejo razumet, da niso vsi pridni angelčki kot njihovi, da so nekateri drugačni v tem smislu, da dejansko zahtevajo več, veliko več.  Če bi bilo po mojem, tudi ne bi bil tako zahteven, pa kaj naj, tak pač je in mayina deklica mu je očitno podobna.Maya, čisto te razumem, vendar pa ti ne morem napisat nobenega nasveta kaj naredit, da bi bilo bolje, jaz tega še nisem ugotovila, pa se s tem ubadam cca 5 mesecev.

Lahko bi pametovala, ampak sem se spomnila, da jaz pri Tiborjevih treh mesecih niti pod razno nisem uspela kuhat. Še pomislila nisem na to ....
Eni otroci so res bolj zahtevni od drugih, o tem ni dvoma. Če bi jaz vedela takrat, a je to tako in da Tibor paše v kategorijo bolj zahtevnih, bi ga najbrž načrto puščala po kakšnih par minut pojokat, preden bi zadovoljila njegove potrebe. Vsakič. Načrtno. In bi bilo danes mogoče za kakšen procent bolje. Mogoče.
Poskusi. Se kar strinjam z vašo pediatrinjo.