Ej, halooo, ta debata ne bo pripeljala nikamor. Kdor hoče, naj doji, kdor noče (ali se mu več ne da) naj ne doji.

Jaz vem, kaj trenutno paše meni in mojemu frocu, vendar pa tudi začenjam razmišljati, da bomo poači zizilandijo ukinili. Ne danes, ne jutri, enkrat v bližnji prihodnosti pa. Zakaj? Zato, ker postaja naporno zame in ker je moja G. dejala, da je vzrok MA lahko bil tudi dojenje, saj od nekaterih žensk telo ne zazna, da jo doji starejši otrok, ampak meni, daje "telo" rodilo ter možganom sporoča napačne signale. Sicer pa se mi res dojimo samo še zvečer in proti jutru, bomo pa poskušali to narediti čim bolj nežno.

Na nacin kot si zdaj napisala, te nekako razumem, da zadeva ni normalna zato, ker je v oceh drugih sporna, oz. ker je danasnja druzba taksna, da to ni uveljavljena praksa in se pac to ne pocne. V tej tocki se strinjam s teboj, ker ce NORMALNO definira pocetje vecine, potem je to res NENORMALNO, ker je redko videti akt dojenja vecjega otroka.

Ampak. Vseeno mislim pa, da je vsak clovek za sebe individuum, ki funkcionira po dolocenih svojih nacelih. In tudi vrednote se od posameznika do posameznika razlikujejo.  Eni mami pomeni najvec, ce lahko otroku kupi igraco, drugi to, da ga dobro in uspesno nahrani, tretji zelo veliko pomeni to, da je nasmejan in zadovoljen.

In ce spet izhajam iz zadnjega "nasmejan in zadovoljen". Otroci so razlicni, eni se dobro in uspesno pocrkljajo s flasko, eni z ninico, drugi z navijanjem laskov svojih starsev (moj Jakob), tretjim pa zelo veliko pomeni dojenje. In otrok ne razmislja o tem, da je dojka pac nekaj kar druzba vidi kot moralno sporno. Enostavno mu predstavlja pomiritev, hranjenje, in cartanje.  Posledicno sem mnenja, da ce otroku ponavadi ne odvzamemo flakse in dude tja do treh let, da tudi dojke ni potrebno jemati, ker je (cetudi to ni res, ampak recimo) pac ena razvada (razvada v smislu iskanja nacina pomiritve). Zato ker noben tega ne pocne iz nevemkakega razloga (koliko spremljam dojenje mamic zadnjih par let so ponavadi razlogi: soseda to rekla, ali drugi tudi dojijo samo do enega leta. Vecina, ki kaj prebere, se udelezi kaksnega LLL sestanka, pa doji dolgo) vecina mamic zelo hitro odneha. Marsikatera mamica je mogoce preutrujena in noce vec dojiti ali pa mogoce hoce malo zasebnosti in neha iz tega razloga. Ampak potem so razlogi drugje. Zelo malo mamic poznam, ki odkrito priznajo: "Ni se mi dalo vec, ne zmorem, nimam energije".

Al bina, tudi v tem se strinjam s teboj, glede razciscenih pojmov, ampak zelo malo ljudi je tako samozavestnih, da se lahko uprejo mnenju vecine. Zelo malo jih je taksnih, ki bi dojile in prenesle to, da drugi kazejo s prstom na njih. Lej, Ema je stara 18 mesecev in sem ze delezna ocitkov, res se mi zdi neumno, da mora mamica na vsakem koraku zagovarjati nekaj kar misli, da je dobro za njenega otroka. Zdaj sele po drugem otroku in kupih prebrane literature in clankov, znam postrect s primernim odgovorom, ker roko na srce, tezko je odgovoriti na ze ocitna sikaniranja, ki sploh ne zahtevajo dolocenega mnenja, ampak so ze a priori obsodbe.

In ja, zalosti me, da smo vedno bolj navezani na flaske in dude in vedno manj na dojko, ki nam jo je dala narava ravno v ta namen. Sesalni refleks je namenjen sesanju dojke. Ce ze s socioloskega vidika pogledamo, postaja vedno vecji prepad med ljudmi, nazalost tudi med starsi in otroci. Otroke zalagamo z igracami in kupi nepotrebne opreme, ki je namenjena predvsem temu, da izgubljamo pristen stik z otrokom, razdalija se povecuje. Stajice, lezalniki, hodalice, vozicki. Strinjam se, vcasih zelo prav pridejo, ampak stik s kozo, objemi, cartanje, kje je to, ce je otrok najprej v lezalniku, potem v vozicku, pa v posteljici, nahranjen s flasko.. Ne morem vam postrecti s kaksno studijo o patologiji dojenja, ker je ni, lahko pa vam pokazem kaksnen clanek, kaj se dogaja z otroci, ki so oropani blizine. Karikiram in govorim nasplosno, da se ne bo cutila kaksna napadeno. Zdrav egoizem gor ali dol, to so dejstva.

Pojem moralnega-nemoralnega dojenja je bolj kompleksen kot se mogoce zdi. Bo pa film v sredo naredil vec antipropagande kot propagande za dojenje, to je pa skoraj zagotovo, ker na kaj takega vsekakor obcinstvo ni pripravljeno.

Me veseli, da malo podebatiramo..








_____________________________

Gospa sem.

Kaj ti je rekla tvoja ginekologinja??? Ne razumem tocno? Kaj je MA?


_____________________________

Gospa sem.

Kaj pa je MA?

Al bina. Mogoce si ujela ravno pravi cas za odstavljanje. Vecina mam, ce ne poslusa tetk ipd. VE kdaj je pravi cas in hvalabogu da je tako, zal pa smo prevec bombandirani in ne znamo poslusati sami sebe. Tudi moj Jakob je bil pri 9 mesecih cisto lepo pripravljen na odstavitev. Iz danes na jutri je pozabil na zizo.


_____________________________

Gospa sem.

MA je missed abortion - odmrtje ploda zaradi???? (ni bilo nobenih patoloških sprememb na zarodku in ničesar, kar bi lahko nakazovalo na kakršnokoli napako.

In tudi  sem dobila po abraziji izjemno pozno, komaj s pomočjo tablet prav zaradi tega, ker je moje "butasto" telo mislilo, da sem rodila  In zaradi tega mi je G svetovala, da bi bilo fajn, če bi počasi začela razmišljati o tem, da ga odstavim, ker pa sedaj nikakor več ne morem zanositi. Prej pa sem bila plodna kot sončnica.

Vecina zensk tekom dojenja ni plodna. Gre za neke vrste naravno zascito, ker telo smatra da dokler mati doji ni sposobna imeti drugega otroka. To je vcasih prav prislo, ko zenske niso imele zascite, da niso bile kar v eno nosece.

Glede odmrtja ploda nima pa dojenje nobene veze. Vecina kolikotoliko razgledanih ginekologov (vkljucno s Pusenjakom) je mnenja, da je varno dojiti celo nosecnost in naprej.


_____________________________

Gospa sem.

Seven, tukaj pa te moram popraviti. Moja G. je ena izmed največjih strokovnjakov na svojem področju, obenem tega ni rekla samo ona, ampak tudi izjemno cenjen G. na vašem območju. Ne gre pa se samo za povezanost odmrtje ploda - dojenje, ampak je tukaj prisotnih več dejavnikov, in sicer:
- starost matere,
- izčrpanost telesa,
- psihična in fizična obremenjenost posameznice,
- čas dojenja...

In dojenje telo izčrpava. Ti pa ne nasedaj tako Pušenjaku, ker je tudi on zmotljiv. Seveda literatura, ki podpira dojenje in tudi tisti zdravniki, ki ga, o tem, da obstajajo tudi drugi scenariji, modro molčijo, dokler se pač ne pojavi takšna situacija. Tudi jaz modro molčim, če vem, da je statistična možnost, da nekdo ne naredi šole 10%.

Žal pa sta meni to povedala 2 G., ki sta me ne samo pregledala, ampak me poslala tudi po dodatne izvide.

Žal se je zgodilo, da je moje telo zarodek ubilo, ker ni moglo prehranjevati enega otroka in zarodka. In sicer tako, da se mi je pritisk močno povišal. Na tak način se je telo branilo pred pretitano izčrpanostjo. Zanimivo pa je, da imam ob "normalnih" situacijah pritisk prej nizek kot visok. In povišanega sem ga imela samo tiste 3 ure, ko se je pač zgodilo, kar s je. Po istem sem naredila vse obremenitvene teste in nič. Zgodi se redko, ampak se.

kakor komu paše, nisem brala vseh odgovorov, ampak v tisti reklami, kjer kažejo izseke iz tega dokumentarca, mi je prav grozljivo gledat tisto veliko punčko, ki pri mami še ziza. po mojem mišljenje je dojenje do enih dveh let še normalno. jaz sem svojo prvo dojila do 18 meseca, ko sem bila že 2 meseca v drugo noseča. pupi enostavno nisem dala več zize, iz enega dneva na drugi dan in je sprejela čisto normalno, nič ni tečnarila. očitno je toliko dozorela , da je vedela, da zize več ne rabi. čeprav je vedno, ko me je videla golo, usta našobila, da bo zizala. strah me je bilo, kaj bo, ko bomo čez 7 mesecev dobili dojenčka. do takrat je tudi tisto šobljenje ustnic pozabila. vem pa za mojo sosedo, kjer je razlika med punčkama 2,5 leti. prvo je dojila skoraj celo nosečnost, nato je za tri mesece prekinila, pa jo začela spet nazaj dojit, ker je imela veliko mleka. ta večja se je fuuuuul zredila od tega mleka, ki je v bistvu bilo namenjeno dojenčku, tako da ji je potem še pediater svetoval, naj ta večjo preneha dojit, ker je predebela.

Raho, ja vsekakor so tudi drugi dejavniki pomembni. Govorila sem na splosno, ko je mati relativno dobro prehranjena, pociva in v idealnih pogojih do 30 let. Sama sem ravno zaradi utrujenosti in slabe prehrane nehala dojiti, ko sem bila noseca. Enostavno sem se pocutila zelo izcrpano, pa tudi zdelo se mi je smiselno v teh okoliscinah.

_____________________________

Gospa sem.

Jaz sem hčero dojila 3 leta in (malo manj kot) pol. Odstavila se je sama; en večer se je spomnila, da je pa sedaj dovolj (sva se pa o tem že tudi prej pogovarjali). Res, da sem z dojenjem vztrajala tudi iz zdravstvenih razlogov, ampak mi ni bilo nikoli naporno in odveč.
Sina sem pa dojila 2 leti in 5 mesecev in sem ga odstavila sama, ker sem bila enostavno preutrujena. Je imel krizo zaradi vrtca, ki se je vlekla in vlekla in to je pomenilo, da od takrat, ko sem prišla ponj v vrtec, pa do večera, bi se kar dojil, pa dojil. To obdobje je bilo res naporno zame, pa tudi zanj, ker ni dobil kar je želel. Pa sva se o tem pogovarjala oz. bolj sem mu jaz razlagala, da bova počasi nehala z dojenjem. In potem sem se nekega lepega dne odločila, da sedaj je pa dovolj in da je čas da prenehava. Ko je bila res kriza, sem ga podojila, drugače sem ga zamotila s čim drugim. Po treh dneh je bilo že uredu. Se pa še sedaj spomne, da se je dojil pri meni, ponavadi če vidi koga, ki se doji, pa reče: jaz sem tudi pri tebi mleko pil, ane mamica?

No jaz nimam nič proti dojenju treh letnikov ali več. Se mi pa zdi, da ko otrok vstopi v šolo, bi pa res že lahko prenehal z dojenjem, ker pri tako velikih pa gotovo že ima kakšen vpliv na psiho kasneje.

Moja teta je dojila svojega sina do dopolnjenega 4 leta oz. dokler se ni rodil mlajši, tako da je meni čisto normalno videt triletnika kako se doji. Je bilo pa par smešnih situacij (in pa sevada tudi komentarjev, ki pa njej niso šli do živega ), ko ji je kar sam prinesel stol in rekel mama, zizo...
Moja bivša soseda na Hrvaškem mi je pričala zgodbice kako je ona svojega sina dojila do 4 let. Ko je bil že večji je prišel kar v njeno službo med njeno malico (je delala kar čez cesto)..Po svojo malico Pa je rekla, da je sodelavke niso nič čudno gledale, pa je to bilo ohoho let nazaj. Se mi zdi, da je bilo to včasih bolj družbeno sprejemljivo kot pa danes , danes si takoj en freak..Pa mislim, če mamici paše in otroku paše - zakaj pa ne...Res ne razumem.

Aja, pa tole o pseh in sesalcih...Kaj pa če bi kakšno rekli o šimpanzih, ki so nam malo bolj blizu...A morda veste do kdaj pa one dojijo? Morda tudi do treh let?

Torej mamice, ki ste dojile in še dojite tako dolgo, kapo dol pred vami...In ne se sekirat kaj si drugi mislijo, se ne spača..Pa to itak že veste

Tale izjava spodaj mi je bila full všeč, ko sem jo prebrala. Moram delit z vami:
"Dojenje se ne može nametnuti niti narediti. Kao i ljubav, kao i sve dobro u čovjeku, može se samo potaknuti, pokazati, poučiti, podržati i odnjegovati."  Tanja Radočaj





_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Normalno in nečudno je v življenju samo rojstvo in smrt.

Vse ostalo je vmes, narejeno za takšne in drugačne ljudi, živeče v takšnih in drugačnih kulturah. Veliko čudnih in nečudnih navad pa nam omogoča, da med rojstvom in smrtjo tudi živimo. Zaradi dojenja še nihče ni umrl, vsaj do danes tega nisem zasledila.

Soditi o normalnosti drugih je pa sploh nehvaležno dejanje, saj še za sebe ne morem vedno garantirati, da sem. Za 96% ljudi je normalno, da gledajo TV, zame je to potrata časa. Sem zato nenormalna? Ja? Tudi prav. Bom vzela kot kompliment.

Jaz pa bi rada vprašala, zakaj mislite da je dojenje do 12 mesecev sprejemljivo in potem ne več?

Če pogledate zgodovino boste videli, da je bilo sto let nazaj priporočeno izključno dojenje do enega leta in šele potem naj bi začeli uvajati gosto hrano in ne sadje ki je bilo dovoljno šele ko je bil otrok star 3 leta in zelenjava ko je bil star 4 leta. Dvajset let pozneje so pa priporočili da se začne uvajati gosto hrano okoli 6 do 8 mesecev. V sedemdestih letih pa naj bi začeli že pri 3 mesecih. Kaj je vzrok temu? Izum adaptiranega mleka.

Zadnjih deset let pa se je vse spet spremenilo in sedaj WHO priporoča dojenje do najmanj drugega leta.

Pa še to v informacijo: 100 g materinega mleka vsebuje 70 kcal, kuhan riž 126 kcal, kokošje meso 186 kcal, banana 91 kcal, jabolka 52 kcal, pomaranče 45 kcal, korenček 27 kcal, spinača 20 kcal... itd. Torej ni le crtanje...

Naša genetska zasnova je osnovana na osnovi obstoja ljudi tisočih let in ne zadnjih sto let. Od kar smo postali strokvnjaki za prehrano, pa so se pojavili problemi z debelostjo in to predvsem v razvitih državah. Ravno to je sprožilo da se prehranjevanje v prvem letu še enkrat oceni in so prišli do zaključka da je pomembno dojenje. S tem pa se tudi zgornja meja premika...

Mamice ki dojite ali ste dojile že tri leta in vam in vašim otrokom tako paše vas občudujem in ste popolnoma normalne. Jaz bi in bom dojila toliko kolikor bom lahko in nama bo ugajalo.

Ne bom se spuščala v to, do katere starosti otroka je dojenje normalno in sprejemljivo. Pač vsaka mama presodi sama.
Samo nekaj meni ne gre skupaj, ko pišete o užitku matere in otroka pri dojenju. Sama dojenje sprejemam izključno kot hranjenje in ne crkljanje in ne vem kaj še vse. Midve sva se cerkljali in to še počneva na na druge načine.
V glavnem to mi nekako ne gre skupaj dojenje in užitek.  Dojenje kolikor je opevana in oh in sploh, še vedno je njegov prvotni namen, da je otrok sit in to je to. Brez velikega filozofiranja.

_____________________________

:)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nalin, ni letelo nate, pač pa na splošno, sicer kot sem napisala vsak po svoje.
Forum je namenjen izmenjevi mnenj. Tvoje je tako, moje pač drugačno in to je to.

< Sporočilo je popravil Irmy -- 21.3.2007 12:01:05 >

_____________________________

:)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

jaz sem dojila 18mes. pupo sem odstavila jaz, ker je bilo že zelo utrujajoče. dojit se je hotla vsake pol ure in to na vsaki dojki 10 sek. če bi pa bilo bolj znosno in bi bilo mogoče par x na dan, potem bi se dojili še dlje.

ne razumem, zakaj bi bilo dojenje do tretjega leta moralno sporno...se pravi, da bi mamico moralo biti sram ...zakaj .

prvič slišim, da mame s tem igrajo žrtev , a je dojenje žrtvovanje ...žrtvovanje česa  madona, presrečna sem bila, da sem imela mleko in da mi ni bilo treba pripravljati flašk.

najbolj žalostno se mi zdi, da so mamice bombardirane iz vseh strani, da morajo dojiti, potem pa bognedaj, da dojijo dlje, kot sprejema okolica-počnejo moralno sporne stvari-dojijo

sama sem bila deležna krohotanja, ker sem dojila več kot 1 leto in vprašanj, zakaj, sedaj pa bi morala nehati....hiter odgovor-dojila bom tako dolgo, dokler nama bo ustrezalo-konec debate.

Edino, česar ne razumem, in kar me na trenutke žalosti je dejstvo, da se mamice sekirajo zaradi občeprezentnega splošnega mnenja, kaj je čudno, nenormalno, deviantno, moralno sporno in kajvemše.

Pa kdo za hudiča je ta "okolica", da bo sodila o moji normalnosti? Pa kaj okolica ve o meni in mojem otroku, da lahko trosi neka mnenja o nenormalnosti? A jo je kdo kaj vprašal? Ste si želele njenega mnenja? Prav. Potem mnenje sprejmite in ga prefiltrirajte z mero zdravega razuma.

Ga niste hotele? Zakaj se čutite prizadete? Zakaj se čutite dolžne zagovarjat? Sprejemate odgovornost za svoje odločitve? Ja? Zakaj se morate potem še zagovarjat pred nekom? Ali ni dovolj odgovor samemu sebi? 

No, jaz sem gledala tisto oddajo na tv3. Kazalo je mamice in družine, ki jim dojenje ogromno pomeni in v tem vidijo nekaj več. Crkljajo se ne samo otroci ampak tudi mame. Iz dojenja so naredili celo filozofijo.

Meni osebno je bilo zelo čudno, ko je imela ena mama, ki je dojila dva otroka, prepolne dojke in se je gor priključil še mož, da si ne bi stiskala mleka pod tušem, ker ga je škoda.
In pa tista osemletnica, ki se je nehala dojiti, ker je mami zmankalo mleka. Zaradi tega je bila zelo žalostna. Je rekla, da ko  bo ona imela svoje mleko bo pri sebi pila.

Kar se tiče dojenje večletnikov menim, da je to izključno način crkljanja in pomirjanja. Če to pač družini paše pa naj. Jaz zaradi tega ne obsojam nikogar, razumem pa ne glih najboljš.

Bom še semle kopirala.
Nekaj o  dolgem dojenju, žal je v hrvaščini, ampak v slovenščini tako redko naletiš na kakšen tak članek:

KADA MORAM PRESTATI DOJITI?
Ne postoji neka magićna granica kada treba
prestati dojiti. Jedino Vi i Vaše dijete možete
odlučit do kada dojiti, nitko drugi.
Ako ste mama koja uživa u dojenju, imate potpuno
pravo ne obračati pažnju na komentare okoline i
dojite dok god Vas je volja!
Ako ste, s druge strane, mama kojoj je dojenje
postalo naporno, onda sigurno ćinite ispravno
prestankom dojenja.
EVOLUCIJSKI TEMELJI
Postoje znanstvena istraživanja koliko je u stvari
«prirodno» dojiti dijete. Ljudska vrsta je stara
milijun godina, uz to je naslijedila običaje dojenja
vrste primata, stare 65 milijuna godina. Duljina
dojenja je, nakon tolikog niza godina i naraštaja,
zapisana u našim genima. Problem je jedino u tome
što je znanstvenicima teško taj kod pročitati, jer od
(nedavnog) postanka današnje civilizacije, društvo
intenzivno utječe na trajanje dojenja.
Znanstvenici imaju nekoliko teorija o prirodnom
trajanju dojenja:
• za vee primate trajanje dojenja je dok se
poroDajna težina učetverostruči, a to je za
ljude otprilike 27-30 mjeseci,
• primati doje dok mladunče ne dosegne
trečinu svoje odrasle težine, što je za ljude 4-
7 godina, ili dok ne dosegnu odreDeni
postotak težine majke, što bi analogno za
ljude bilo 2,8 do 3,7 godina,
• čimpanze i gorile doje 6 puta duže od duljine
trajanja trudnoće analogno tome, za ljude bi
to bilo 4,5 godina,
• večina primata doji dok mladune ne dobije
svoje prve trajne zube, a ljudi ih dobiju oko
5. ili 6. godine.
Naš evolucijski razvoj izgradio je organizam koji
postiže vlastiti imunološki sustav s oko 6 godina, što
sugerira da su u ljudskoj prošlosti majčina antitijela
bila na raspolaganju djetetu do te dobi.
Zaključak je da su ljudi napravljeni tako da se kao
vrsta uspješno razvijaju uz dojenje 2 i pol godine do
7 godina. Prirodna selekcija preferirala je djecu s
jakom, genetski programiranom potrebom za
dojenjem od nekoliko godina. Današnje razvijeno
društvo može nadoknaditi potrebe djeteta za
hranjivim sastojcima i drugom hranom, osim
majčinog mlijeka, te može donekle kompenzirati
potrebu za antitijelima upotrebom antibiotika,
cijepljenja i večom higijenom. Ali psihičke i
emotivne potrebe i potrebe za poticanjem
kognitivnog razvoja koje dijete ima, a genetski je
zapisano da ih zadovoljava kroz dojenje, teže se
mogu nadoknaditi nečim drugim.
PREPORUKE
činjenica: Majčino mlijeko je sasvim dovoljno
djetetu do šestog mjeseca života. Nakon toga,
dojenje se nastavlja uz davanje i druge hrane,
sve do 2. godine starosti djeteta ili duže.
Današnje društvo je nemilosrdno u pokušajima
ograničavanja dojenja na najviše godinu dana.
Preporuke raznih meDunarodnih organizacija govore
o tome kako bi «trebalo dojiti do godinu dana, a
dalje po želji majke i djeteta». Ovaj drugi dio
preporuke se često prečuje. Svjetska zdravstvena
organizacija preporučuje dojenje do dvije godine, a
kasnije po želji majke i djeteta. Majke obino
pripisuju autoritet za trajanje dojenja pedijatrima.
Postoji velik broj pedijatara koji pokušavaju slijediti
opči trend što ranijeg osamostaljivanja djece pa
preporučuju ograničavanje dojenja na godinu dana.
To zapravo ima suprotan učinak i odgaDa
osamostaljivanje djeteta, jer mu se uskračuje čvrsta
baza oko koje če graditi svoju sigurnost. Neki
pedijatri pretpostavljaju da majka želi odviknuti
dijete od dojenja čim je prije moguče, kako bi ona
bila slobodnija, pa preporučuju dojenje do godine
dana, jer iza toga «nema tako važnih prednosti za
bebu».
Ovo su loše preporuke i stavovi koji ometaju
dojenje u vrijeme kada ono još može biti korisno za
majku i dijete.
MOŽE LI SE DOJITI PREDUGO?
Uobičajene predrasude vezane uz produženo
dojenje su: da produženo dojenje dovodi do
pretjerane povezanosti djeteta s majkom, da
mama doji ”zbog sebe”, da majino mlijeko
nema nikakve vrijednosti za dijete starije od
godine dana, da je to opasno za zube itd.
NIŠTA OD NAVEDENOG NIJE ISTINA!
Što JE istina?
Mlijeko majke koja doji duže od godine dana ne
gubi ništa na svojoj vrijednosti. Još je uvijek
zaštita djeteta od alergija, sadrži majina
antitijela, a prehrambena vrijednost čak se i
povečava večom koncentracijom korisnih tvari u
mlijeku zbog rjeDih podoja.
Nikada nije dokazano da se pretjerana
povezanost djeteta s majkom može povezati s
produženim dojenjem. No, pokazano je da su
djeca kojima je omogueno da doje do kada žele
samostalnija. Djeca koja produženo doje nemaju
zbog toga veučmogunost dobivanja karijesa.
Karijes se u takvim sluačevima povezuje
nedovoljnom higijenom usne šupljine, a ne
dojenjem. Preporuuče se jedino za vrijeme
nočnog dojenja izvaditi djetetu dojku iz usta
nakon što je podoj završio.
Trebate li, ako dojite, davati djetetu adaptirano
mlijeko?
NE, adaptirano mlijeko je potpuno
nepotrebno dok dojite! Ako dojenje
funkcionira, onda je ono najbolji i najjeftiniji
način prehrane djeteta, pun antitijela i velikog
broja drugih korisnih tvari. Ne morate
zamjenjivati podoje obrocima čvrste hrane kako
to često stoji u reklamama. Svaki obrok možete
nadopuniti podojem pa i kao desert i trenutak
maženja. Dojiti, uz dodatak ostale hrane,
možete dok god Vi i dijete to želite. Zašto davati
adaptirano mlijeko kada imate besplatno mlijeko
u dojkama koje je ujedno i savršeno prilagoDeno
baš Vašem djetetu i sadrži antitijela protiv
bolesti Što je s razdvajanjem od djeteta koje često
nastupa baš oko godine dana?
Ništa, možete nastaviti dojiti i ako mislite
krenuti u jaslice ili vrti!č Zamislite kako je
dobro dojiti kada dijete krene u vrtič gdje je
izloženo svim tim novim bakterijama. Dojenje
tada može biti i vrlo efikasan nain za održavanje
bliskosti s djetetom i pomoči mu da se brže
privikne na novo okruženje. Nemojte se bojati
kako če dijete izdržati bez dojenja u vrijeme dok
je u vrtiču. S godinu dana djeca ve dobro znaju
da je mama ta koja ih doji i od koje mogu
očekivati takvu vrstu utjehe i prehrane. Tete u
vrtiču i ostale paziteljice pronači e druge načine
da ih utješe i nahrane.
Dojiti dulje od godine dana sasvim je prirodno i
prednosti su uistinu mnogobrojne. Vaš i djetetov
izbor trebao bi pri tome biti zaista jedini kriterij.
Nažalost, takve se mame često suočavaju s
jakim neodobravanjem okoline pa dojenje
postaje nešto što se, ako se i nastavlja, radi
krišom.
No, što će reči mame «malih velikih sisaa» - da
je dojenje djeteta od dvije, tri godine nešto
posebno. Kod male bebe možemo vidjeti da je
dojenje smiruje i zadovoljava njenu glad, da
nakon dojenja mirno zaspi, ali veče dijete je u
stanju izraziti rijeičma i gestama svoje emocije
vezane uz dojenje. Sreču. Nema ljepše nagrade
za plivanje «protiv struje».

Što treba zapamtiti
• Majčino mlijeko je potpuna i
savršena hrana za dojenčad.
• Majčino mlijeko štiti dojenčad
od infekcija i bolesti.
• Bebe koje su dojene imaju
razvijeniji vid i govor.
• Majčino mlijeko je besplatno.
• Dojenjem se štiti okoliš.


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz oddaje nisem videla v celoti, sem pa naletela na oddlomek na blogu od Seven (Seven upam, da ne zameriš). Zanimivo mi je bilo videti, kako vsa družina razmišlja o dojenju in razen mogoče, da "čudno" izgleda, da imaš priklopljenega 7-letnega otroka, nisem dobila občutka, da  bi deklicama kar koli manjkalo oz. da bi bili kakor koli zaznamovani zaradi dolgega dojenja, če pa je temu res tako, bo pokazal čas.
Sem pa preko linka, ki sem ga dobila na blogu prišla do zanimive oddaje, ki se tudi navezuje na dojenje (Breastfeeding on demand), kjer je razen dolgega dojenja bilo tudi govora o AP. Predstavljene so bile tri družine: angleška, v kateri sta starša pustila službo, da sta lahko z otorci 24 ur na dan. Vzgajata jih po načelih AP, otroci ne hodijo v šolo, ker je oče mnenja, da jih ne more zaupati tujcem, ker ne ve kako ti  razmišljajo, oz. če imajo ista načela kot oni. Otroke poučujeta doma, po svojih načelih. Mama doji 2 in 5 letnico, čeprav ima ta 5 letnica tudi dudo.
Druga je bila Avstralka, ki ima dva otroka. 3 letnik se je odstavil sam, dojenčica je v njenem naročju 24 ur na dan, spijo skupaj, očka pa je v drugi sobi.
Najhujša pa mi je bila Američanka, ki ne samo, da pravi, da so posteljica, otroški stolček, voziček in ostali pripomočki samo stvari, ki otroka oddaljijo od mame, ampak je šla celo tako daleč, da med nosečnostjo ni niti enkrat obiskala ginekologa, ni imela nobenega UZ, rodila je doma, brez zdravniškega osebja. Vse to po njenem mnenju prav tako pretrga zvez med materjo in otrokom. Otrok prav tako nima pleničk, ampak ga opzaujejo in ga dajejo opravljat potrebo na WC ko se jim zdi, da je čas za to.
Ob vsem tem se mi je postavilo vprašanje kje je meja med "zdravim" dojemanjem starševstva in med obsedenostjo. Če se mi po eni strani zdi, da so dolgo dojenje, spanje v isti postelji, šolanje na domu... stvar družine same, se mi zdi po drugi strani neodgovorno, da med nosečnostjo ne obiščeš zdravnika, da otroku ne omogočiš stika z drugače mislečimi in drugimi vidiki življenja, ki bi jim v prihodnjem življnju mogoče koristili.
Moje pisanje ni mišljeno kot provokacija. Kaj si večina misli o dojenju mi je znano, zanima pa me kakšno je vaše mnenje glede tega, da gre mati v svojem prakticiranju AP-ja tako daleč, kot je šla Američanka ali kot sta šla Angleža, ki sta svoje otroke skorajda odrezala od zunanjega sveta.