No saj argumentiranje na nekem kulturnem nivoju je čisto zanimivo - vendar imam občutek, da so tule bolj neke kreg teme, ki pa se jih načeloma izogibam, ker potem itak argumenti postanejo nepomembni.

Tisto o NATU me pa tudi mene jezi, pa še zadnje državne volitve, pa marsikaj, ampak kaj hočemo, vsaka stvar je za nekaj dobra. Ampak zdaj smo se odmaknili od prvotne teme, ki jo roko na srce premalo poznam. Morda je dobro, morda je slabo, v tem trenutku smo imeli test our-way načina vzgoje, ki ne predvideva spanja v skupni postelji in zgoraj naštetih stvari, osnova je doslednost nad uresničevanjem tistega, kar rečeš. Težko bi opredelil kam spada ni ne avtoritativna, ne permisivna, ne AP ali kaj drugega. Rezultati so do zdaj vidni kot velika avtonomnost, navezanost 6 letnice na 2,5 letnika, znajdeta se kjer ju pustiš. Ko je bila ankaa skorja mesec dni v bolnici smo lahko funkvionirali brez težav oziroma žalosti. Seveda pa jima je bila pomembna informacija o tem kdaj se vrne, ali nedoločno "ko se pozdravi", previden pa sem moral biti z določnimi datumi "takrat pa takrat pride", ker sta na to potem računala.

Drugače pa zna starejša najti npr. namerno napako v informacijah, ki jih posredujem, kar jo pa tudi učim že dolgo časa. Pa izredno zahtevna sta - inteligentna lahko se ukvarjata ure in ure z nekim detajlom, ki ju zanima.

No, pa dajva eno debato udarit  Dostojno... Z argumenti

Poglej, saj nihče ne trdi, da je AP idealen način vzgoje. Sama sem mnenja, da otroka moraš "poslušati" in izbrati tisti stil (čeprav AP ni stil vzgoje) in filozofijo vzgoje, da z njo lahko oba uspešno preživita. In če si koliko-toliko "normalen" stariš, boš delal po načelu, vzgojiti človeka brez pisile in brez trdno začrtanih smernic. Kot stariš si namreč sposoben prisluhniti otroku (to ti je dano "z naravo"), ampak je pa res, da mnogi "sodobni" starši vzgajajo in živijo s svojimi otroki po principu nasvetov drugih oseb - babic, dedkov, tet, stricev, prijateljev...ali celo literature. Sama sem se odločila, da bom delala po principu zdrave kmečke logike, ker so se mi med študijem pedagogike raznorazne teorije o vzgoji dobesedno "priskutile" - v stilu: smeš to, tega ne smeš, vzgajati moraš tako in tako, če želiš takšnega in takšnega otroka...

In nikjer ne piše, da moraš izpolnjevati vseh 8 idelaov AP, če želiš biti AP stariš. Saj sama nisem vedela, da mi s svojim vzgojnim stilom pripadamo AP filozofiji, ker se vanjo nisem nikoli "poglabljala". To sem ugotovila šele na tem forumu. Vsi pa vemo, da je so za pozitiven razvoj posameznika odločilna njegova najnežnejša leta - kako mu starši predstavijo svet... Kako ga sprejemajo kot individuum, koliko so se pripravljeni "podrediti" njegovim potrebam... In bistvo zdrave kmečke logike je prav tovrstni vzgojni princip.

Menim, da so raznorazne sodobne teorije vzgoje, ki so jih zagovarjali in jih zagovarjajo posamezniki, pripeljale človeštvo, tja kjer je trenutno. Večina ljudi je egoističnih in samoreflektivnih, ni jim mar za skupnost, nimajo čuta odgovornosti, pripravljeni so se boriti do zadnjega daha, samo, da bi uveljavili svoj jaz... Egocentrični pristop k posamezniku nas je namreč uspel pripeljati tako daleč.

Veš, katere knjige meni najbolj dvignejo pritsk? Tiste z naslovom: Kako vzgojiti sina, kako vzgojiti predano in ljubečo hčer...