Tale podforum je nastal na pobudo "pristašev" povezanega starševstva, zato da se na njem izmenjujo izkušnje na to temo.

Tvoje pripovedi so čisto izven konteksta. Tako nekako kot bi na forumu spolnost na temi swiganje razlagala svoje izkušnje iz življenja nune.

Joj, kakšna huda debata se je tu razvnela.
Meni ni jasno zakaj vas nekatere tako zelo moti če npr. mi spimo skupaj?
To nikakor ne razumem.
Meni dol visi kako ostali spite. Zaradi mene lahko spite na drevesih. Če ste vi srečni, naj vam bo.

Tudi jaz sem preden se je Marko rodil bila prepričana, da bo spal sam in v svoji posteljici. Če berem poste "nasprotnic" imam občutek, kot da ve mislite, da otroke v to silimo. Ja, zdaj pa on bogi reveček hoče spati sam, jaz mu pa ne dovolim in ga silim da spi pri meni. Ker želim, da bo zato kasneje imel ne vem kake travme?
Ne, tu gre za odzivanje na potrebe otroka! Če moj otrok spi samo tako, da je naliman name, ali če se ponoči zbudi 10x in zaspi tako da se stisne k meni, potem bo on tako spal.
Po 15ih mesecih zbujanja tudi na vsako uro, bi bila vsaka mama srečna, da spi več kot 2 uri v kosu, pa če tudi to pomeni stiskanje v skupni postelji.
Ma, me res razjezi, ko mi mama, katere otrok že od rojstva spi celo noč, gre pamet soliti, da jaz delam nekaj narobe, da kako je treba otroka navajati, da sam zaspi. Sorry, ampak pri nekaterih otrocih odpovejo vse teorije. In pri takih otrocih se starši sami znajdemo kot menimo, da je najbolje za otroka in za nas. Pa četudi to pomeni skupno spanje. Vi ostali pa se lahko zaradi tega na glavo postavite.

Tale odgovor sem napisala na eni drugi temi, ampak v bistvu sodi kot povzetek debat zadnji dni...

Zal sta (kot ste verjetno opazile iz debat zadnjih dni) "mainstream" vzgoja in AP dva povsem locena svetova in zelo tezko se pripadniki ene in druge pogovarjajo med sabo. Gre za dve filozifiji in skoda je trositi energijo za prepricevanje enih ali drugih, kaj je bolje za otroke.

Znanstveno so dokazali, da ljudje, ki so bili vzgajani v "dettachment" duhu in pogosto niso bili dlezni ljubezni in topline (so jih puscali jokati, niso imeli dovolj fizicnega kontakta, ljubezni) nimajo izgrajenih povezav v mozganih, ki bi jim omogocale obcutek empatije in tako sami tezje vzgajajo svoje otroke v duhu AP in se pogosteje posluzujejo "detachment" metod (kot na primer jokanje do spanja, locene sobe, itd.).  Oni verjetno ne delajo tega zato, ker zelijo slabo svojim otrokom, temvec zato, ker ne cutijo njihove stiske oz potrebe po blizini in dotiku (npr. ob uspavanju, ko so razburjeni, jokajo, jih je strah ali spoznavajo novo okolje).

Seveda pa nas zaznamuje tudi druga socializacije (poleg druzine) in ne more biti izgovor, da smo bili pac tako vzgajani sami in bomo isto poceli s svojimi otroci. Veliko ljudi se mocno custveno razvije kljub "detachment" vzgoji. Razmislijo o tem, kaksne posledice jim je pustilo otrostvo in kaj sami zelijo svojim otrokom. In ti starsi ponavadi vzgajajo svoje otroke v duhu AP.

Za vse, ki zelijo znanstvene dokaze o pomenu AP... znanost potrjuje izjemen pomen AP-  za referenco glej več kot 800 znanstvenih člankov, ki so povzeti v knjigi The Science of Parenting ).

Predvsem pa...kot je zapisala Mic...ta forum je namenjen AP starsem in skoda je, da se na tak nacin "izrodi" pogovor o necem tako lepem in naravnem kot je spanje v skupni postelji.

Mič, jaz se strinjam s tabo..Tale forum je namenjem tistim, ki AP prakticirajo, da izmenjajo izkušnje,...Nikjer ne piše, da morajo na njem sodelovati tisti, ki tega načela starševstva ne razumejo, niti ne želijo razumeti.
Sita in viv (ter vsi ostali istomisleči) vse lepo in prav, pač ne želite spati skupaj s svojimi otroci.Vaš problem, vendar potem res nimate kaj iskati na forumu povezano starševstvo, kjer se zbiramo starši, ki sospanje zagovarjamo.



_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Preden se je Mičica rodila,sem rekla, da bom "imela" otroka za crkljat. To bilo edino, kar sem si pod pojem imeti otroka predstavljala in želela.

S podnapisom, da bo verjetno spala pri meni. In da se bom crkljala jaz pri njej in ne ona pri meni.

Eno leto je spala v svoji posteljici. Potem jo je oči prestavil k sebi oz. k nama.

Zdaj spimo skupaj in jaz sem najbolj srečna, ko se zjutraj zbudi ob meni vsa srečna in zadovoljna. A koga motim, če je temu tako? A je zato Mičica nevzgojena? Nesamostojna? Neobvladljiva? Nesrečen, žalosten otrok, ki niti minute ne zdrži brez mame? Ki ne ve, kaj je okolje, ker ponoči ni fizično ločena od mame in očeta?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Vse je možno in pač dopuščam možnost da bom po porodu mislila drugače ampak v tem momentu mislim tako kot mislim.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pol se pa lepo povezujte naprej!

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

viv, z veseljem

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Naša tamala spi v svoji posteljici, ki je tik ob najini postelji, že od začetka. Sva jo navajala na to, ker pri nama (na 140x200) spita poleg naju še dva psa (še ena, nad katero se lahko kdo zgraža ). No, k sreči je tamali od nekdaj pasalo spat sami. Na momente mi je bilo še hudo, ker pri nama ni nikoli hotela zaspat, ni mogla, zlasti ko sem jo še dojila in je bilo treba x-krat na noč vstajat ali pa zjutraj da bi še pri nama pospala... Se pa popolnoma strinjam, da če otrok tako zahteva oz. to potrebuje, ne vidim nič spornega v tem, da spi pri starših. In če sta starša poleg tega zato še bolj naspana, sta tudi čez dan bolj polna energije, manj tečna, kar kvečjemu dobro vpliva na celo družino. Tudi za moje pojme ni nič črno-belo. In ni zame prav ali narobe to, da otrok spi s starši ali pa sam. Prav se mi zdi, da poslušamo otroka in delujemo v skladu s tem in narobe se mi zdi, če ne.

No, sem vprašala svojega moža, če ga moti kadar malčica spi med nama. Rekel je, da dokler je placa za vse, sploh ni problema. Da ima tako občutek, da smo še bolj povezani , tako da tista teorija o tem, da gre to moškim na živce definitivno ne drži. Ko sem mu še povedala, da gre nekaterim to na živce z razloga, da potem v skupni postelji ni sexa, mi je pa rekel - ja to je problem, ampak samo če živiš v garsonjeri

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Nisem vedla, da na obstajajo forumu, kjer se mormo vsi strinjat z osebo, ki je odprla post. Bom mal ta glavne povpršala, če obstajajo kakšna nova pravila.

Nisem brala vseh postov, ker nimam časa. povedala bom samo, kako je pri nas. Ati spi na zelo udobnem novem raztegljivem kavču iz Ikee(da ne bo kdo mislil, da imamo nek trd neudoben kavč ), jaz v spalnici(moji sobi boljše rečeno), David pa v svoji. Prva 2,5meseca je David bil pri meni, ampak ker sem opazila, da ga motim, če se premikam ali kaj druga, sem ga dala v njegovo. Tudi sama sem se boljše naspala. Sobico ima čisto blizu. Je pa tako, da je eden ali drugi dostikrat z njim, dokler ne zaspi. Včasih pa spim tudi celo noč pri njem(sedaj, ko je že večji in ga ne motijo razni hrupi), čeprav redko. Ko si zrihtam do konca svojo sobo in če si bo želel, bo pa lahko z mano na veliki postelji celo noč.


Pri nas smo bolj na izi. Glede vseh stvari. Ne sekiramo se glede malenkosti, ampak nam je fajn že, če smo zdravi. Ljubezni nam ne manjka-včasih se komu celo zdi, da pretiravamo, ampak če koga to moti, ni naša stvar. Z G. sva skupaj že skoraj 10 let in se imava še vedno ful rada. Sploh si ne predstavljama, da ne bi bila skupaj. Tako da mi je včasih prav smešno, ko komu rečem, da ne spiva skupaj in je šokiran. Ljudje takoj pomislijo, da nekaj ne štima.


Upam, da nisem preveč zmedeno napisala. Morem na hitrco, ker imam mišeka doma.

Pa lep pozdrav in še naprej se cartajte tako ali drugače.

jaz sem tudi mislila da je ta podforum namenjen strasom ki prakticirajo ap in izmenjevanju izkusenj.sicer ga ne bi bilo in bi o skupnem spanju (in ostalih groznih zadevah kot je nareven porod,dojenje,bombazne planice in ostalo trpincenje) debatirali na cvekanju ali kjer drugje kjer bi vse skupaj postalo ena sama brozga v kateri bi se samo izmenjevala mnenja za in protiv.
jaz tega ne rabim.



_____________________________

23.1.06-Neža
21.4.08-?

Se pravi, drugače misleči nimamo pravice pisat?

Samo sem - na Povezano starševstvo - ali tudi drugam na RR?

Morate to napisat na navodila, ker tega nisem vedela. Kajti do sedaj sem zmeraj na vsakem podforumu brala različna stališča, pa se še nihče ni pritožil, kaj šele, da bi prišlo do tako hude krvi.

Če mi ne spimo zmeraj skupaj še ne pomeni, da nismo povezani. Samo toliko.


_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

Ne, ni namenjen samo nam ki zagovarjamo AP.
Ampak ne želimo, da nas nekdo prepričuje, da delamo zato kaj narobe.
Evo, to me moti.
Drugače mi je pa čist vseeno kako vi spite, kje seksate, kje se intimno ali kako drugače povezujete.

No, zdaj imam malo več časa.

Glede na naslov teme bi še rekla to, da mi je ful lepo videt, da toliko ljudi prakticira "družinske postelje"! Midva sva na žalost malo preveč občutljiva-jaz ne prenesem smrčanja, on pa niti mojega glasnega dihanja. Zato, če že, spiva samo midva z Davidom skupaj.

Mič sem razumela, da tisti, ki se ne strinjamo, nimamo pravice pisati na tem podforumu. Tako je bilo razumeti.

Ne prepričujem vas nič, ker je to vaša stvar. Povedala sem samo svoje mnenje, naprej pa sta me Seven in njen mož izzvala, če ne bi že prej nehala pisat.

In še nekaj - ne mislim, da imate narobe, samo hotela sem argumentirati, zakaj se s tem trenutno ne strinjam. To je vse. Nikoli nisem rekla, da imate narobe, ampak večkrat, naj dela vsak po svoje. Napisala sem samo, da se mi ne zdi pravilno. Zdeti ali trditi, da ni pravilno, je pa čisto druga stvar.

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

aja, sprejmem ta dva načina vzgoje in navajam še svojega, čisto po zdravi kmečki logiki - če moj otrok rad in brez težav spi v svoji postelji, to ni posledica moje vzgoje (ki je bila vse prej kot "dettached"), ampak želja (ne vem točno, kako naj se izrazim) mojega otroka, ki se me dotika, takrat ko to želi in potrebuje (čeprav to večkrat bolj kot on potrebujem jaz ), ki ga potolažim, ko joka zaradi strahu ali česarkoli že in ki bo navsezadnje pristal v moji postelji, če ne bo šlo drugače.

Evo, eden od načel AP je tudi tale:

Dopustite otroku in ga spodbujate v tem, da spi z vami. Pri tem imate na umu, da otrokova potreba za bližino ne izgine, ko pade mrak ter da je vaša bližina njemu potrebna cel čas. Sprejmete to, da bi v tem trenutku ( ko dobite dojenčka) vaša zakonska postelja morala postati družinska postelja...

Torej, če je forum namenjen nam, ki ta načela spoštujemo in se po njih ravnamo naj tako tudi ostane...


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"