Hvala vsem za lepe želje!!!!!
Vse se je začelo tako, da sem imela v ponedeljek 07.04. UZ, na katerem pa mi je gin. rekla, da bo bolje, da sprožimo porod, kot sem že rekla, zaradi počasnega napredka Zarje. Seveda je bil to kar šok, pa čeprav mi je že pred 14-imi dnevi na UZ rekla, da bo treba verjetno prekiniti. Seveda si želiš, da bi zdržali še 14 dni, pa spet 14 dni... Tako so me že v ponedeljek vzeli noter, za četrtek pa smo se potem dogovorili za CR. Najprej je bilo govora o vaginalnem porodu, saj sta bile obe srčici v glavični legi, vendar pa je potem gin. rekla, da je bolje, da se naredi CR, ker se Zarja zaradi svoje šibkosti ne bi mogla spustiti, pa tudi umetni popadki ji ne bi dobro deli... No, končalo se je vse dobro in kot sem rekla, sta mali dve v inkubatorju.
Jaz sem šla v sredo domov, se pa sedaj vsak dan vozim k njima in jima prinašam mleko. Prav lepo se že vsi kengurujčkamo Je sicer malo naporno-vožnja, pa črpanje mleka, vendar še vedno manj, kot sem bila v porodišnici, ko sem letala od otročkov v laktarij, pa na vizito je bilo treba pazit, seveda pa je bilo potrebno vmes tudi kaj pojest; da ne govorim o psihičnem stanju... Seveda je hudo, ko se poslovimo, vendar vem, da sta tam v najboljših rokah, jaz pa si moram nabrat moči, da bom potem, ko prideta domov, fit.
LP