aha sem seznanjena
sem prebrala tukaj
tko bom rekla.....

glede dojenja jaz samo dojim in nič drugega..saj je še mali ....

naravni porod....ja je bil čisto naraven!!


očka ...ja je bil doma....

spanje...ja spi včasuh res včasih pri meni v postelji ampak vidm da se je zdj že navadil in ga bom mogla res navadt spet da spi v svoji posteljici....je pa tudi v najini splanici itak...



gosta hrana....ja jz mislm dojt tam do pol leta pa kar začet z gosto hrano uvajat...no sicer mam fuul mleka no bomo vidli

glede nošenja pa tko no neki srednjega ker nočem da se navadi...

kaj pa vem vsak po svoje....

vzgaja pa otroka itak vsak starš po svoje in tako je mislm najbolje...
vsak res najbolje ve kaj je za njegovega otroka najbolje....

Jaz AP razumem bolj v smislu odzivanja na potrebe dojenčka, ne pa da moramo zdaj početi vse kar sta Searsova navedla.
Če  dojenček ne izraža nobene potrebe, da bi se nosil po rokah , potem ga valjda ne nesimo. Če je čisto zadovoljen v lastni posteljici in tam spi celo noč, potem super, blagor staršem.
AP je bolj namenjem tistim staršem oz. dojenčkom, ki "potrebujejo nekaj več".
Jaz se spomnim za mojega, da ni nikoli, ampak res nikoli, zadovoljno ležal na kavču ali pa v ležalniku in gledal. Moje nošenje njega je bilo odziv na njegov jok, ne pa moja želja po AP.

evo naja super si to napisala...

Mene pa nekaj zanima, ker nisem nikjer zasledila.... o dojenju ponoci. Moj sin se sicer ponoči več ne zbuja pogosto (razen, če mu gre kaj narobe - beri - če je bolan ali ga dražijo zobki) in prespi ponavadi med deseto in peto ali šesto zjutraj. V bistvu se je sam "odvadil" dojenja ponoči, ker je pač začel bolj brez prekinitev spat. In zanima me  kakšne imate izkušnje tiste, ki jih niste puščale jokat in jim niste "odtegovale" dojenja, ko so se zbudili? Kako dolgo so se ponoči še zbujali in bli pač vajeni, da dojko dobijo in da tako lažje in hitreje zaspijo naprej?

Naj povem, da sem dvakrat bila neumna in poslušala nasvete drugih,češ, da imam blazno razvajeno dete, ker spi pri nama in ker takoj, ko se ponoči zbudi, dobi dojko. Pa da je nesamostojen itd... sem poslušala. No, tako sem ga dvakrat ponoči pustila, da se je sredi postelje med nama jokal, tulil, lazil gor in dol in bil že čist zaripel. Seveda sem jokala z njim in si obljubila, da tega moj otrok ni vreden, ker se tudi sama nobene navade ne odvadim na silo...

Jaz sem iz vsega srca za. Preden sem imela otročka, sem imela neke ideje, ki so bile drugačne, ko pa sem ga dobila, sem se ravnala po občutku... Vprašala sem se, kakšne so otrokove potrebe, kaj bi jaz želela. če bi bila tako majhen otročiček. Dojenje, nošenje dojenčka, skupno spanje (sicer ne tako, da bi se tiščali skupaj, pač pa blizu...)... Ker so bile moje metode malce drugačne, kot pri drugih, in sem bila deležna mnogih začudenih pogledov in včasih tudi bolečih opazk, sem začela iskati somišljenike in našla Searsove. Njuno knjigo Fussy baby sem tudi jaz priporočila na eni od drugih tem, pa tudi sicer mi je vse skupaj strašno blizu, bolj delam po občutku, bolj je tako. To je moja izkušnja.
Mislim, da se ljudje res tako zelo bojijo, da bi otročka razvadili, in da smo Slovenci v tem še posebno uspešni- pri nas je tako zelo pomembno, da si priden v smislu nezahteven in ubogljiv, čim prej samostojen- čeprav attachment parenting nima nobene zveze z razvajenostjo. O tem bi lahko pisala cele knjige. Samo otrok, ki veliko dobi, lahko tudi veliko daje...

Priporočam tudi knjigo Zdrav otrok in ljubezen staršev, kjer dr. Hendrix in mag. Hunt prav tako pišeta o tem, kaj otrok najbolj potrebuje v prvih 18. mesecih, in kako kasneje, in kako naj se starševstvo spreminja v skladu z otrokovo starostjo...

Jaz pa nikoli nisem imela občutka, da ljudje obsojajo starše, ki svojemu otroku posvečajo veliko pozornosti in ljubezni. Prej sem zasledila veliko več kritik na starše, ki otroke pustijo jokati.

Nekajkrat sem celo doživela, da so drugi ljudje delali grimase, da bi pomirili mojega razbojnika, ki je bil preveč neučakan, ko sem mu mečkala banano .

Mislim pa, da je treba napraviti jasno razliko med tem, kaj je to razvajanje in kaj je to vzgoja z ljubeznijo, ker otroci definitivno potrebujejo meje. Tudi sama ne vem, kje točno bi lahko ta meja bila, ampak pri drugih družinah takoj opazim, kdo vzgaja in kdo razvaja. Močno upam, da sem jaz med tistimi, ki vzgaja .

Joj, še nekaj sem se spomnila! Pred leti je izšla knjiga Elizabeth Pantley z naslovom ABC odlične vzgoje. Zdi se mi, da je originalen naslov knjige Attachment Parenting. Knjigo toplo priporočam!

Naja31

Zelo dobro napisano.

Delaš to kar tvojemu otroku paše in tako je tudi nam lažje. 



Mič

Tudi meni je bilo lažje dat zizo, kakor   tolažit in poslušat kako joka.



Maliva

Emo še sedaj pri 8 mesecih dojim kadar hoče. Ponoči najprej poskusim z nošenjem ali pa jo dam zdraven sebe v posteljo. Če zaspi jo predam nazaj v posteljico. Če pa to ne pomaga pa dam zizo. Cele noči mi je prespala kakšne 4. Sedaj se zbuja bolj pogosto, vendar sumimo zobke, ker še nimamo nobenga, pa še z uvajanjem smo začeli.


Mislim, da moramo poslušat predvsem otroka in sebe. Uredit si tako, da je in nam najboljše. Imam pa tudi to srečo, da je v isti hiši (mi živimo v mansardi) moja mama in Emo njej dam ko moram kaj naredit, in tako se spet nekdo ukvarja z njo. Mi pa mama pravi kakšna carta je in meni je to všeč. Kdaj pa jo bomo cartali če ne zdaj. Nisem pa se nikdar obremenjevala s tem, da bom otroka razvadila, tako da jo cartam nosim in lubčkam, koliko paše meni in .

Fajn je če kaj prebereš in slišiš mnenja tudi drugih, vendar moreš po zdravi pameti informacije sortirat in vzet samo tisto, kar se nam zdi pametno. Pa ne pustit, da nam drugi "solijo pamet". Pri meni opazke naletijo na kontra učinek, še na večjo trmo in še večje prepričanje da imam prav. Naj mi dokažejo, da delam imam narobe. Recimo z uvajanjem GH sem začela zelo pozno po 7 mesecu, ker se mi zdi logično, če je otrok zadovoljen in sit, ne potrebuje nočnega hranjenja ima krvno sliko odlično, ne potrebuje dodatne hrane. Dojiva se še zmeraj na 3-3,5 ure čez dan in koliko je potrebno ponoči (največ enkrat). Za poskusit pa dobi par žličk GH.

pozdravljam temo!

jaz sem se z AP  seznanila v nosecnosti preko hrvaskega zdruzenja RODA in sem jim na tem zeloooo hvalezna.dobesedno so mi rode odprle oci in mi dale samozavest.
glede postulatov AP je pa pri nas tako da se je moje dete pri 9 mesecih odlocilo da se vec noce dojit . do takrat je bila dojena na zahtevo , kadarkoli, kjerkoli in koliko je zelela.do 6 meseca, potem pa pocasi hop na zlicko.
skupno spanje: absolutno!!!
nosenje: seveda, v ruti, slingu, na rokah...

priporocilo: knjiga jaspera juula moje kompetentno dijete. mislim da v slovenscino ni prevedena se jo pa da dobiti na pedagoski fakulteti v mb in lj.
sedaj sibam, dete me rabi.

upam da ta podforum zazivi!
lp




_____________________________

23.1.06-Neža
21.4.08-?

Po posluhu instinkta upoštevam skoraj vse točke "attachment parenting". Emo sem polno dojila (brez nobenih dodatkov, niti vode) do skoraj 7. meseca, ko je pokazala interes za gosto hrano. Vedno jo dojim ko želi in ne po uri (obroke goste hrane pa ji dajem po uri). Spi v svoji posteljici v najini sobi. Najina postelje pa je za igranje in crtanje, spat ni nikoli želela z nama. Nosim jo v "sling" skoraj od rojstva in pa še sedaj ko je skoraj 9 mesecev stara. Na začetku je bila kar zahtevna, ker ni nikoli in še vendo ne spi dosti čez dan (dva krat po 20 minut), pa čeprav od kar se plazi so tudi noči bolj pestre. Ko se ponoči zbudi po joku že vem če se bo kar potolažila s tem da ji dam vedeti da sem blizu ali pa jo moram dati na prsa. Včasih že moj glas je dovolj. Nikoli pa je ne pustim jokat. Je zelo zadovoljna in dobre volje in se tudi sedaj ko je večja rada sama igra. Ker sem na drugem koncu sveta kot ostala družina, preživi praktično izključno cel čas z nama. Da bi pa vedela če sem jo "razvadila" pa se mi zdi še premajhna.  

Jaz tudi upam, da bo na Ringaraji kdaj zaživel kak podforum na to temo. Saj ni, da sem kak AP freak, ampak mi je všeč misel vzgoje s srcem in po instinktu.
Naša je dojena do 10 meseca - kadarkoli in kjerkoli je hotela, skupaj smo spali do 3 meseca, potem se je pa začela bunit in smo jo prestavili v posteljico, kjer je spala bolje (izgleda, da je individualec, ker se spanja tiče ), nikoli je nisem pustila jokati (je že moja babica rekla, da ni prav da dojenčke pustimo jokati..če jočejo jih pocartamo , ker par mesečen otrok še ne zna izsiljevat), nosili smo jo kolikor se je pač hotela (ni bila preveč navdušena, je veliko raje sama raziskovala svet). Slinga sicer nisem imela, ga pa nameravam nabavit pri drugem otroku (ko bo). Sem pa sama zelo veliko na to temo brala na Rodi in moram punce tam full pohvalit.
Najbolj me ja pa na Rodi ganila oz. mi je dala mislit tale tema http://www.roda.hr/rodaphpBB2/viewtopic.php?t026757 Full grozno, ampak resnično. Ko sem tole prebrala, sem se odločila da bo moj otrok vzgajan drugače.


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Ali katera ve, če obstaja knjiga "Vaše kompetentno dijete", Jesper Juul, tudi v slovenščini oz. če se jo dobi v naših knjigarnah?
LP, S

Zgleda, da sem privrženka AP.
1. 100% naraven porod
2. polno dojen, pri skoraj 11 mesecih se še dojiva, vedno dobil joško, ko jo je hotel (glej t.3)
3. nikoli ga nisem pustila jokat (prve tri mesece skoraj nonstop v mojem naročju ali/in na moji joški), zato naj bi bil po mnenju moje okolice srckljan;
4. velikokrat spal in še spi v moji postelji - malo zaradi tega, ker sem včasih preveč utrujena, da bi zdržala do konca dojenja, največkrat pa, ker on to hoče in mu zgleda paše moja bližina
5. ni bilo nobenih separacij (če ne štejem dvakrat, ko sem šla zvečer ven in je potem spal z mojo taščo v postelji ), bodo pa v bodoče, ker grem v službo - zdaj se uvajava v varstvo in me že po petih minutah blazno pogreša
6. disciplina - resno ga gledam in govorim NE, ko se plazi okrog električnih kablov; nič me ne "šlivi", ampak nekje je treba začeti.
7. moj  je zaradi dela preveč odsoten, drugače pa za malega super skrbi



_____________________________

nof = nos
mama, nona = telefon
vala = hvala
vion = avion

Super tema, še dobro da sem jo našla. Tudi meni je taka vzgoja zelo blizu.Čeprav moram priznat, da sem bila, preden sem rodila, drugačnega mnenja. "Upala" sem, da bom znala z otrokom ravnati tako, da ne bi postal razvajen, ker bi ga preveč "vlačila" po rokah, skočila na vsak njegov pisk, stok ali jok in boh ne dej, da bi spal pri nama v postelji! Pa se je vse to podrlo, ko je najina princeska prišla na svet. Ne razumem več prejšnjega svojega mišljenja, ja, sama sebe ne razumem, kako sem lahko tako razmišljala, ker če mala joka, to pomeni, da me potrebuje. Ne more biti razvajena, če si želi moje bližine. Konec koncev pa tudi jaz potrebujem njeno bližino.
V najini postelji je nekajkrat spala, ampak ji bolj paše v njeni posteljici.
Dojiva se polno, prav tako kadarkoli in kjerkoli, pa če je to klopca v parku, previjalnica v trg.centru...
Očka je z nama doma, na srečo ima tako vrsto dela, da si to lahko privošči in je od vsega začetka prisoten z najino princesko.

Absolutno sem za to vrsto vzgoje, kjer ti daješ otroku kar rabi in verjamem, da veliko dobiš nazaj. Včasih je malo težko, ko se babice najdejo na kupu in seveda je ena bolj pametna kot druga, ampak jaz poslušam svoje srce.

Lep dan, drage mamice!

Drage mamice,
res me ze dolgo ni bilo na RR in sem vesela, da je tudi na tem forumu precej zagovornic attachment parentinga. No, saj imen za to je veliko...attachment parenting, instinctive parenting, natural parenting, responsive parenting...v bistvu je povsem vseeno kako mu recemo...gre za mocno povezavo z otrokom in razumevanje njegovih potreb. Nam so slucajno ustrezale prav vse "tocke" iz knjige dr. Searsa...skupaj spimo, veliko se dojimo in prve pol leta smo se samo nosili. Poznam pa kar nekaj "attachment" mamic, katerih otrokom ne ustrezajo vsi ti nacini...in to je ravno car. Da spoznas svojega otrocka in se mu prilagodis

Sama sem ves cas cutila, da razlicni "vzgojni ukrepi" pri dojenckih in malckih niso zame in sem bila res vesela, ko sem odkrila, da obstaja tudi bolj "nezno" starsevstvo :-))) Nekaj o tem sem pred kratkim napisala za revijo Jaz http://www.jaz.si/2006/12/07/naravno-starsevstvo/

Sicer pa vec o tem (no, kolikor utegnem ob malem nadebudnezu) pisem na mojem blogu Skinship  http://skinship.typepad.com/skinship/...je v anglescini, ker je veliko mojih prijateljic iz tujine, ampak mislim, da vam to ne bo delalo prevec tezav

Zelim vam prijetno branje in zelo vesela bom tudi vasih komentarjev in izkusenj.

aja,

_____________________________

23.1.06-Neža
21.4.08-?

Aja, a si ti pred kratkim imela tudi en clanek v reviji Supermama? Ali se mogoce motim?

Drugace pa.. Super, pa pridi se kaj.. Drugace pa, tvoj blog sem ze brskala, skoda da nimas se enega v slovenscini, ker nerada komentiram v angleskem jeziku. Se mi zdi, da nikoli ne povem to kar mislim.




_____________________________

Gospa sem.

A veste kaj pa mene zbode pri tem AP?

Naraven porod....kaj je že to  Saj sem tudi jaz rodila povsem naravno, samo bolečine so mi lajšali....

In dojenje: kaj pa  mamice, ki nam to ni bilo dano....

V vseh drugih točkah pa strogo vodim.....

_____________________________

...vox populi...

Rija. Lej, poanta je v hoteti. Hoteti zadovoljiti potrebe svojega otroka. Nekako tako jaz dojemam tole. Na seveda prijazen in ljubec nacin. Saj vedno kaj manjka. Ene ne dojijo, druge vcasih izgubimo zivce, itd.. Gre za filozofijo starsevstva! Rija, saj jaz tudi prvic nisem rodila "naravno" (vakuum).. Sicer pa, saj si brihtna punca in ves kaj hocem povedat.. 

_____________________________

Gospa sem.

Aja, pa welcome to the club Brez TV