Meni niti na misel ne pride, da bi Davida učila šteti. Mogoče je to malo mimo, ampak mali je zadnjič kar sam prišel na idejo, da je narisal osem. In jo je tudi prepoznal na računalniku. Je pa res, da ve, kdaj lahko vzame samo eno barvico, kdaj pa dve. Pa še to nisem bila niti pozorna, šele zdaj sem se spomnila, ko sem brala nek post malo višje.

Pozna pa nekaj črk, čeprav sem se tudi tu zaklela, da ga bom pustila na miru do šole, naj ga tam naučijo, ker se mi pač zdi nesmiselno ga obremenjevati s takšnimi stvarmi že zdaj. Saj bo imel šole in črk še dovolj, ko bo šel v devetletko. Črke pozna le zaradi puzzlov iz pene, ki jih ima na tleh. Ko me je vprašal, kaj je to, ko je držal v roki npr. O, sem mu povedala, pa si je zapomnil.

Govori bolj tako tako, nima nekega jakega besednega zaklada, kljub temu, da se veliko pogovarjamo, vsak dan pobere neko novo besedo, ki jo pove napačno oz. ne izgovori prvih glasov. Pa se tudi s tem ne obremenjujem in ga ne popravljam.

Je pa res, da je nima pleničke od drugega leta naprej, tudi med popoldanskim spanjem ne, hodi po stopnicah gor in dol, skače, se plazi, dela prevale naprej... Tudi riše zelo rad in pozna večino barv: rdeča, modra, bela, rumena, oranžna, zelena, rjava in črna.

Najboljše, da nekateri dajo svoje otroke že pri enem letu v šolo, pa na tečaj tujih jezikov,....

Je čisto odvisno od otroka. Jaz svojega niti ne forsiram, šteje po svoje oz. tako, da številke spušča in ker noben tako neumen, oprostite izrazu, da ne bi nikol poštekal šteja, abesede, črk, pisanja.....v preteklosti so se bore malo ukvarjali z otroci, pa jim dandanes tudi ne manjka znanja.

zdaj takole je,
eni prej drugi kasneje, vsak po svoje. Naša je lep primer:

pri 19 mesecih zapoje vse kar dvakrat sliši, (zadnjič tudi eno v angleščini-totalen šok od kje ji to:):):), šteje...itd,

gibalno pa je na stopnji 12 mes, tako, da vse pride ob svojem času, bez brige:).

Štetje v Cicidoju ... uno s hruškami ... Temu se v 'vzgojiteljskem jeziku' reče prirejanje ena na ena in sicer za eno hruško nariše eno piko, za drugo hruško še eno piko in tako naprej. To je predštevilsko obdobje.

Nikakor otroku pri treh letih ni treba znati šteti. To je bedarija! In kaj bo počel v šoli? Je pa res, da je psihologinja mojemu otroku na pregledu pri treh letih dala 5 kock in jo vprašala, koliko kock ji je dala. Naša je rekla, da 4! Jo je še enkrat vprašala oz. ji rekla, naj prešteje in je spet povedala, da ima 4 kocke. Na koncu po vseh nalogah je rekla, da je čisto normalno razvit otrok.

Pri treh letih in 4 mesecih zna šteti do 10, vendar je to samo naučeno ponavljanje besed (kot npr. en ten tenera bun čin kalvara ... ko v bistvu ne vemo, kaj govorimo, samo ponavljamo). Obvladal pa je npr. že pri treh letih puzzle s 96 koščki. Mala malica! V vrtcu pa so petletniki, ki ne zmorejo sestaviti puzzle s 24 koščki. Različni smo si pač in tole ukalupljanje mi gre blazno na živce. Kaj bi moral, česa še ne zna ... Imamo tudi 20 mesečnega otroka, ki zna rolati, otroka, ki je splaval brez rokavčkov pri 28 mes. In tisti triletnik (+4m) se zna že voziti s kolesom brez pomožnih koleščkov. Abecede pa ne zna. Najbrž sploh ne ve, kaj je abeceda.

Sploh nisem vsega brala ampak dajte no s temi primerjavami. Pri vzgoji bi morali malo bolj uporabljati ZKP in ne toliko nasveta raznih ''nadvse pametnih'' ki po možnosti sploh nimajo svojih otrok drugim pa tako radi pamet solijo kaj bi moral otrok znati kako bi se moral vesti in kako ga naj vzgajamo.
Mislim da če se z otrokom pogovarjaš mu razlagaš stvari ki jih vidi v vsakdanjem življenju ga morda na kaj opozoriš bo prej ko slej sam dojel in zače določene stvari ponavljati. Nikakor pa ga ne moreš prisiliti in postaviti za mizo sedaj se bova pa učila. Eni določene stvari prej drugi pa druge, važno je da se razvija in da napreduje kako hitro in na katerih področjih je pa dovisno od otroka.
Samo moje mnenje.

Nisem psiholog, nimam pojma, "kaj morajo kdaj", ampak po moje jim ni treba znat. Lejla štet sicer zna, ker jo številke zanimajo, abecede pa niti približno ne zna, čeprav je na sistematskem baje znala vse za 5,5 letnike (jaz ne vem, katera vprašanja so bila za katero stopnjo, to je samo zdravnica komentirala) - torej bi rekla, da tudi 5,5 letnikom še ni treba znat abecede. Lahko jo, če jih črke zanimajo, če jih pa ne, pa mamo za to šole .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jap abeceda in štetje do 10 pri 3 letniku... hm... ja... če pogledaš s strani trgovke. Sploh pa če je prodajala kakšne otroške knjige s kao poučno vsebino. Dobra trgovska fora, da se starš čisto po nepotrebnem zgrozi in kupi vse, pol pa doma otroka "trpinči" z nekim znanjem, za kar otrok sploh pri teh letih ni sposoben. Pol pa je starš čisto zaskrbljen ker njegov otrok ne zna abecede pri 3 letih, ne zna brat pri 4 in glavonožca ne nariše pri 1 letu. Otrok pa komaj čaka, da se gre lahko ustvarjano igrat s kockami, pa gre risat z barvicami, gre tečt,.. itd. in vse skup bla bla bla.
Otrok pri 3 letih zna štet k večjemu do 5. Ker štetje je to, da ko otrok prešteje prste na roki, zna povedat na koncu da jih je 5. Do deset pa je le k večjemu preštevanje - nizanje števil. Abeceda??? ok, če gre drugo leto v šolo. Ampak ko tak otrok pride v šolo, ko dejansko zna in brat in pisat, in računat in nevem kaj še vse... mu je potem dolgčas. In dobro vemo, kaj dela otrok, ko mu je dolgčas. Dela neumosti. In ker dela neumnosti, ima tako vedenjske težave in bla bla.
Otroci potrebujejo igro. V šoli bo čas za učenje abecede, računanja,.. itd. Igra pa je nekaj primarnega za predšolskega otroka. Dajmo mu kocke, krpice, mehke igrače, sestavljanke, berimo jim pravljice, pogovarjamo se z njimi, in predvsem bodimo otroci in se igramo z njimi. Posredno se pa z njimi tako učimo. Dajmo jim čas, ker otroci rabijo čas. In res bi bilo škoda, da zapravimo njihovo otroštvo z nekim posiljevanjem znanja, ker otrok od tega nebo imel čisto nič.
Pa še en nasvet.,. ko bo spet kakšna prodajalka prodajala svoje. Jaz bi ji preprosto odgovorila: " Moj otrok je star 3 leta in ne hodi v šolo. Ko pa bo, bo pa zagotovo znal celo abecedo in to še v angleščini!" :)
Lp

Ne, tudi na sistematiki preverjajo samo to, ali ve, je vsega skup končno število (torej so zadovoljni tudi če šteje: 1, 2,3, 4,5, 7,10, enajstnajst in odgovori da je vsega skup enajstnajst)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

pr nas je tko stara je 3 leta in 4 mesece šteje do dvajset (včasih zamenja tam od 17 naprej, včasih rata pravilno), črke pozna predvsem S, A, N, P, E, I, M, K, L, O - zanimanje po črkah je pokazala sama zato smo ji pomagali da se je naučila "še več" ostale črke ji kljub poskušanju ne ostanejo v spominu zato smo to zaenkrat kr pustili ko bo prpravljena bo že povedala, Barve pozna vse edino kakšna siva (ki je ni velik v vsakdanjem življenju) ne pozna oz. vpraša katera barva je to a si jo vseeno zaenkrat še ne zapomni. Zelo rada poje (včasih kakšno pesmico priredi po svoje, ker ji je tko bl všeč) ima tut 2 pesmici v angleščini ki sta ji zelo všeč ena je o živalskih glasovih druga o prstkih in jih tut kr zapoje (ne pravilno in ne cele) Govori zelo lepo in pozna že tko rečeno vse besede in jih tudi razume, komunikacija z njo je res enostavna (nikoli se nismo afnali, tut če se kdo trudi po otročje govort da bi bl prtegnu njeno pozornost ga ona samo debelo gleda in povemo da naj se kr normalno z njo pogovarja ker vse razume) edino črke R še ni osvojila a zato ima še čas, če negre pač negre bo že. Kaže zanimanje za dojenčke (prave in babyborne) skrbi za njih duda, flaša, sprehod, crkljanje, igra,...) Dudo in flašo smo brez težav ukinili mal po drugem letu. Plenice so šle prejšnje poletje. Povezovanje med rumena - sonce, zelena - trava ipd. ji ne dela težav. Rada tudi sestavlja sestavljanke nazadnje smo ji pred dnevi kupili čebelico majo z 60 kosov in osrednji del lepo sestavi mal ji dela težav okvir ampak če vztraja ji tudi to uspe. Pa sej je še velik takih stvari ampak se zdej ne spomnim kaj bi še napisala. Resnično upam da tale tema ni odprta da bomo po branju šli forsirat svojih otrok, ker "sosedov" pa že več zna pa je mal mlajši od našga.
Zelo se strinjam z Ašiko dejmo otrokom otroštvo je pa res da če otrok pokaže zanimanje za neko stvar mu jo poskušamo približat dokler jo je sposoben sprejemat (če kaže zanimanje za številke mu povemo kako je prav, če osvoji števila do 5 ne silimo še naprej do 6,7,10,... ).


_____________________________

<center><embed src="http://www.widdlytinks.com/tickers/birthday/birthdayticker.swf" FlashVars="t1=I'm Having a Birthday!&t2=days until my birthday!&t3=Today is the day!&bckimg=17&y=2013&m=2&d=23&colorNumber=1&fonttype=Romantic" quality="high" w

Jaz mislim, da se vsak otrok uči v svojem ritmu in neko posiljevanje s točno določenimi stvarmi, kaj naj bi moral pri neki starosti obvaldat se mi zdi čisto odveč, sploh pri predšolskih otrocih. V šoli jih potem tako al tako.

Moj je pri treh letih znal šteti do 30 in to zelo lepo ampak ne zato ker bi ga kdaj silila v to ampak zato, ker so ga številke blazno zanimale in je že pri dveh začel šteti avtomobile na parkirišču pred bloki, ko smo hodili mimo na sprehod. Kamor je opazil kakšno večjo številko me je vedno vprašal če mu povem katera je. Pa doma e postavljal avte skoz v ravne vrste in jih štel. Sem se potiho že bala, da ni kaj narobe z njim ampak je bilo samo tako obdobje, ki je minilo. Potem je sledilo obdobje ure, ko me je 100 krat na dan vprašal koliko je ura. meni se je že skoraj mešalo od tega. še dobro, da je minilo. Po drugi strani ga črke niso nikoli pretirano zanimale. Še zdaj pri 5 letih ga ne.

_____________________________

treba mu ni, saj ne piše v vrtcu konec leta testa za prehod naprej . Če hočeš ga naučiš, če ne pa ne. mislim pa, da se je vsak sposoben naučiti če si vzameš čas in če mu je to zanimivo.

Se lahko samo podpišem, vsak ima neke svoje interese in področja kjer je nadpovprečen.

Mene pa zanima ali si vprašala koliko otrok ima in kaj vse znajo?
Halo s čim se eni ubadajo kaj znajo drugi otroci.

Moj srednji je sicer pri 3 znal šteti do 20 in to v 4 jezikih. Pa po samo za to ker je bil stalno na Ventolinu in ga je bilo potrebno jemati večkrat zaporet pa da je bila stvar bolj zanimiva, da je lažje vzel sva pač z možem štela vsakič v drugem jeziku, vse da vzame zdravila. In tako se je zapomnil, do 5 leta je sicer to pozabil.
No in takrat se je tudi njegova 2 leti starejša sestrica to naučila. Vendar jim ni terba o znati še sedaj pri 5 letih na sistemetskem mu je dala kocke in je rekla 5 jih izberi torej mora znati pri 5-h šteti do 5, predvidevam.
Abeceda, briga ga, je skoraj zadnja stvar na Svetu za katero bi se zanimal.
ampak je zanimivo koliko ljudi poznam ki se hvalijo kako njihovi otroci ali vnuki že vse znajo potem pa ugotoviš še pri 6h da ne izgovorijo R ali šumnikov. Pa da so motorično praktični invalidi. Da se ne znajo obrisati zadnice. Da se ne znajo obuti pri 4 ali še kasneje ali pa obleči.
so druge stvari bistveno bolj pomembne od štetja, leve in desne, baru ali abecede.

Točno tako.
Zara je dobro komentirala na prejšnji strani. Me je spomnila na moji tamali dve. Tavečja je tudi štela pri dveh letih do 17 in to zato, ker je bilo do babice v bloku 17 stopnic. Po drugi strani je pa še vedno mela plenico na riti. Tamala pa zdej bere in piše že par mesecev, šteje in računa... pametna in hitro učeča... po drugi strani pa ji še vedno kdaj uide v hlačke pa rada se igra da je dojenček pa take. V bistvu otroku do šole ni treba nič znati, ker šola je za to, da jih nauči. Do šole se naj naučijo stvari kot so brisanje ritke, brisanje nosu, vezanje vezalk...
Pa še podpis pod Balerino.

< Sporočilo je popravil Najaa -- 6.9.2013 9:30:47 >

Za kam bi pa moral znati šteti do 10
otroci so si zelo različjni,če otroka učiš,to pomeni da ga forsiraš?
Preko igre se da otroka marsikaj naučiti in tudi sami si potem želijo samo še več

Najlepše učenje je učenje skozi igro. Moji dve sta se tako ogromno naučili, sta pa tudi željni znanja. Mogoče včasih še preveč. Poznam pa primere, ko se usedejo z otroci in jih učijo in se mora naučit. Ali pogojujejo, da bo nekam šel, če se bo naučil črke. Otrok star 5 let.

V 1.r. se itak učijo števila do 20. V 1. pa naj bi znal do 20...prej pa NE forsirat. V šoli je potem tisto: kaj MORA znati (kar se učnih vsebin tiče). Vse preko igre in mimogrede, kot so napisale že predhodnice. Ni nič narobe, če zna...mu bo potem lažje, ni pa tudi nič narobe, če ne zna...
In če zna otrok šteti do 1000, to še ne pomeni, da se mu kaj sanja kdaj je npr. več bonbonov-ali, ko jih je 15 ali, ko jih je 50...to pa naj bi blo bistvo poznavanja števil-predstave...da vemo koliko je dejansko koliko... Obremenjevanja s tem kaj "naj bi znal" (kar se tiče šol. znanja) bo tko dovolj, ko bodo enkrat vstopili v šolo ...

He he, joj seveda ne. :-)

Če kaže zanimanje, mu seveda pomagaš skozi igro ali pesmice. In ko bo pokazal zanimanje si bo takoj zapomnil. :-)

Moj bo čez 2 meseca 4 leta star. Pa ga je šele sedaj začelo zanimati štetje do 5. Črke ga sploh ne zanimajo.
Ko pa vidi drevo je v trenutku na njem. Vsa igrala so ga polna. V bazenu je pravi tjulenj. Daj mu kolo, ga v trenutku več ne boš videl. Sestavljanje robotov, demoliranje vsega kar mu pride pod roke (zanima ga kako je sestavljeno),kuhanje, spoznavanje narave (mami katero drevo je to, katera roža je to, a vse živali kakajo, a orel poje gosenico,.....)
In kaj potem če ne zna steti in ne pozna črk in se noče učiti pesmic ipd......

_____________________________

Pa imamo svoj sonček

Cez en mesec bomo stari tri leta.

Zelo zelo zelo rad steje, znamo ke do 18. Njemu je to cela zurka, non stop neki steje (lucke, avte,...), s takim navdusenjem da to ne mores vrjet. Vcasih bi ga najraj ze kr utisala
Zadnji teden je zelo aktualna tudi abeceda, da jst zacnem, on pa za mano ponavlja.
Itak ponosna ful, sam po drugi strani pa kje v javnosti bi ga kdaj tud najraj utisala ...da si nebi drugi mislili lej ambiciozni starsi, bogi otrok

Ammm, pr barvah smo pa bolj svoh. Sicer zelo zelo rad barva, se igra s plastelinom, ampak ga nekako ne interesirajo v tem smislu da bi zapomnil barve. Ce zeli rdeco mi rece agoda (jagoda), ga lepo popravim ampak ne pokaze interesa. Bo zedo sole, ce ne pa v soli

Zivali tudi pozna in ve kako delajo. Sestavljanke ga zanimajo samo une lesene k notri vtika, tele klasicne koscke pa radi samo razdiramo in gledamo kako mamica sestavlja

Pa pesmic znamo res ogromno, to pa predvsem zahvla vrtcu in dostikrat morem it na ata gugla pogledat kak tekst da mu sledim :) Doma se "ucimo" sam kar v avtu cdje poslusamo in skupi pojeva.

Bonton res nadpricakovanji, hvala, prosim, dan, adijo,... Nikoli ga nismo posebej ucili reci hvala, prosit mores,... Vse spontano, tocno ve kako ocarat in seprikupit z bontonskimi frazami :) sploh ce kaj ne zeli rece ne hvala ne bom, se vsaka teta je padla okol (tud jst sem k mi je prvic to rekel )

Nisem mama, ki bi otroka forsirala in joj zj pa more znat to pa to. Ce bo do sole pokazal interes da bi se rad naucil brat, pisat mu bom seveda to omogocila in bova sla skozi igro. Ce ga pa no, bo mel pa v soli vec kot dovolj casa da se nauci stet, abecedo,... Probas skozi igro in ko pokaze interes kr srka vase in hoce se ...nasa mala bucka