Prebral sem samo nekaj uvodnih postov in joj...ne vem kaj naj rečem. Pri dveh mesecih in pol nam verjetno nikamor ni potrebno hiteti, mislim na aktivnosti z otrokom. A v poplavi vsemogočih aktivnosti in ponudbe na trgu starši dostikrat pozabimo in se trudimo posnemati okolico, ostale...pa potem hvala moj pa že plava, pa smuča, pa drsa,...pa še in še...za božjo voljo pustimo jim tudi nekaj svobode in odločitev naj se igrajo in raziskujejo preproste reči. Da ne bo pomote zgolj moje mnenje, ki ga ne vsiljujem nikomur.

Ne vem zakaj moram takoj pomisliti tudi na psihologa...? Včasih ga rabijo starši in ne otroci - pa ne razumite napak mojih slednjih besed!

Besede s katerimi si opisala svojega otroka so malo čudne in verjetno se strinjam, da za njmi tiči še kako drugo ozadje,...kje pa je očka v vsej tej zgodbi.

Tudi mi imamo dva 4 leta  in drugega 3 mesece, pa se ta velika tudi upira pa smo poslušali njeno odločitev in glej ga zlomka po nekaj tednih so fore popustile! Včasih je res hudo a lahko je še slabše - "lara" bodi vesela da imaš zdravega otroka polnega energije, trma bo s skupnim vašim trudom vseh članov minila...

Uživajte z otrokom vsako sekundo, ki vam je podarjena!!!

Še ena, ki približno ve o čem pišeš...imam dva otroka, z majhno razliko( 16m), s tem, da prvi ni tak vragec, kot ti opisuješ Tiso...po moje bi mogoče malo spremenili ritem ( malo ukinili telovadbo in plavanje), in pejte na družinske sprehode....pri nas je takrat res najbolj luštno.
SRečno!

 Z otrokom ni nič narobe. Preberi še enkrat to kar si napisala - že besede s katerimi si opisala (je izgubljeni volk, podivjana vodna kača, je tulila, grizla, je ne morem pripravit če se ubiješ, sem jo vrgla v pojstlo, ) so zelo grobe, če ne šokantne. Otrok se ne rodi podivjan, takega naredi vzgoja.  
Mene je bilo kar grozno ko sem brala ta opis. Jaz se sprašujem kakšna groba mama mora biti to, ko že opis nekega dogodka deluje tako grobo in brez ljubezni. Plavanje, telovadba, ples,... naj bi bil neko veselje ki se odvija med otroki in starši oz prijatelji. Tu pa je izgleda neka prisila. Otroku so ples, plavanje, glasba nekaj samoumevno zanimivega in tu mora biti nekaj hudo narobe, da se je punčka uprla.

Če že spašuješ za pomoč, ti jaz svetujem: Pojdi k psihologu in najdi si pomoč. S tvojo punčko ni nič narobe (zaenkrat), pač pa iz opisanega sklepam, da je bore malo ljubezni in topline iz tvoje strani.

[/quote]
NARCISA TOLE ME JE PA RESNIČNO PRIZADELO DO TE MERE DA JOKAM!   TO ČLOVEK DOBI, ČE HOČE MALO DUŠO OLAJŠATI IZGLEDA??!!

DRUGIM PUNCAM PA HVALA ZA TOLAŽBO IN RAZUMEVANJE! SAJ BOMO ZVOZILI, TUDI SAMA SE MORAM MARSIKAJ NAUČITI KAKO DELAI Z NAŠO PUNCO. MOGOČE JE RES NEKAJ LJUBUSUMJA ZRAVEN, PA SAMOSVOJOSTI. SE JO BOM MOGLA NAUČIT POSLUŠAT PA JO ZAČET USMERJAT NE PA UKAZOVAT. TEORIJO BEREM, ŠE PRAKSO BOM MOGLA OSVOJIT. HVALA ŠEENKRAT!

Če te zanima-ravno berem knjigo Ljubezen ni dovolj (preprosta načela dobre vzgoje).

Zelo berljiva, celo sproščujoča , kupila sem jo v Sparu za ne veliko dinarčkov.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

v vrtec kamer jo želim vpisati vpisujejo samo marca za september in ne mlajših od treh let. ne želim jo pa vpisovati nekam drugam, ker se bomo upam da spomladi preselili in ne želim da po pol leta menja vrtec.

Joj, ne se sekirat.....ker tisti, ki nima dveh majhnih otrok in še vse drugo zraven, tisti ne ve, kako izgleda vse skupaj.Drži se.

Kaj pa,če je tvoj otrok avtist?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

kako naj pa to vem?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

nalin ne vem kakšna druženja imaš v mislih? če je organizirano ima vse nek program.
drugače da ne bo kdo mislil da je telovadba neka ne vem kašna aristokratska vzgoja kjer morjo ne vem delat prevale na bradlji. starši skupaj z otroci tekamo mal sem pa ke, sam vmes recimo naj bi skakali kot zajčki, pa tekli kot miške, se ulegli na trebuh in bili avijončki pa take fore. nič pošastnega, kot da hočem otroka nardit ne vem pri dveh čudežnega otroka. vpisala sem jo ker gibalno ni tolk razvita kot umsko, pa sem jo hotla mal vzpodbudit v bistvu. tolk da mi jo ne bi blo treba pri njenih 17 kilah nosit po stopnicah in se skos ba da bo padla pa take fore.

Joj Lara-pride in gre-obdobje namreč, ne sekiraj se od teh postih, ker ni vredno! redko pišem na take debate, ampak ene par postov je pa še mene čist šokiralo! zakaj vedno vsi pomislijo na psihiatre in bi vsi povprek otroke filali z tabletami...mala je mogoče malo ljubosumna, želi pozornosti, pa ne pokaže na pravi način! In vrjamem, da si napisala le tiste stvari, ki te vržejo iz tira, tisto, kako se objemate in cartate pa ne, ker je samoumnevno...saj bo.. in preskoči te neumestne poste, ker škoda besed zanje!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

aha..no če kje zvohaš pa povej :)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

A dej no LARA, pa ne se sikirat zarad Narcise in njenih komentarjev. Če bi bila ona kdaj na naših srečanjih, se lahko kar na skupinsko terapijo prijavimo .

Tiso pomoje daje mal ljubosumje, ker je bila do zdej alfa in omega povsod, zdaj se pa od nekod pojavi ena Mija, ki ji dela konkurenco. Bo minilo, boš vidla!!!

Gina - tvoji opisi so pa . Za crknit...

Ah Lara, saj ni tko grozno. Sicer je res da na telovadbi samo midve loviva najini tamali, ampak jaz se sploh ne sekiram. Saj bo, sčasoma. se bo že naučila poslušat in slediti ostalim otrokom. Važno je da gre z veseljem na telovadbo. 

Nika tud dela na telovadbi vse po svoje in sem bila prepričana da nič ne poslušala. Doma zna pa peti Našo četico, pa še koraka zraven, pa skače kot zajček,... na telovadbi pa samo stoji in gleda.


_____________________________

Nika 8.9.2004
Nejc 3.2.2006
Nina 27.2.2008

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Danes si bom vzela čas in malo več napisala. Lara, ne sekiraj se zaradi narcise in podobnih komentarjev, čeprav vem, da znajo zelo zaboleti. Velikokrat sem že napisala, da nekdo, ki ni v isti ali vsaj podobni situaciji, ne more realno soditi.
Moj sin je zelo naporen otrok že od vsega začetka, medtem ko je hčerka (bila) njegovo pravo nasprotje. Uau, kakšen blažen občutek!!! A tudi ona je prestopila magično mejo dveh let in tudi ona se je spremenila. Iz mirne, ljubke, nežne deklice je zrastla mala ihtasta upornica, na momente trmasta za znoret, celo nesramna in zajedliva zna biti (hja, ima pač dobrega učitelja - starejšega brata namreč). In ko pomislim, kaj vse nas še čaka, mi postane res hudo. Ampak če smo prvič preživeli, bomo tudi drugič

Če bi jaz tukaj gor napisala vse besede, ki sem jih v jeznih in obupanih trenutkih izrekla potiho ali naglas o mojem otroku (včasih pa tudi njemu, bog pomagaj), bi  narcisa verjetno o meni mislila še kaj hujšega . Ampak tudi jaz sem samo človek, na momente zelo utujen, obupan in žalosten človek, prav tako kot je to včasih moj otrok, ki mi to da jasno vedeti - le zakaj potemtakem svoje jeze in obupa ne bi dala vedeti jaz njemu.
Miti o malih cukrčkih, prijaznih in ne vem kakšnih oh in sploh ljubečih malkčih so točno to, kar so - miti, pravljice. Otroci so izredno egoistična bitja, nezmožna vsakršne empatije. Empatije se z leti priučijo (eni bolj, drugi manj, kar je odvisno od njihovega značaja) - do takrat pa gledajo zgolj in samo nase. Če jim starši z ničemer ne pokažemo, da so nas prizadeli in razjezili, potem res ne vem, kje naj se empatije naučijo, sploh če ne hodijo v vrtec.

Drugače pa sem tudi sama mnenja, da je čisto brez veze tako malega otroka voditi na take vodene dejavnosti. Prvič, ker se več ali manj predvsem spet starši ukvarjajo z njim, drugič pa je dejstvo, da otrok do cca tretjega leta še ni sposoben spletati kakšnega pristnega odnosa (prijateljskega pa sploh) s sovrstniki. Torej stran vržen denar, če mene vprašaš.
Pojdite raje enkrat na teden vsi skupaj kot družina na bazen, ker bo to tamali veliko več pomenilo, gotovo pa bodo tam tudi kakšni drugi otroci, s katerimi se bo lahko igrala. Pojdite raje na igrišče, kjer so ravno tako drugi otroci, pa zdaj, ko bo sneg, na sanke. Resno, tudi sama mislim, da so tele organizirane vadbe za malčke bolj same sebi namen in hohštaplariji nekaterih staršev (ne mislim nate) -  vse to, kar tam nudijo otrokom, jim lahko starši nudijo še stokrat bolj.

Sicer pa, saj bo minilo ... potem pa bo kaj drugega LP

Ja, ziher je vsak otrok, ki malo stran pogleda, ko ga pogledaš v oči, avtist. Pa vsak, ki se ne uspe igrati pet minut samostojno, hiperaktiven. Pa vsak, ki se malo nagne nazaj, cerebralec.
Ah, ja... kasneje taki otroci seveda postanejo mavrični in indigo in lila pikčasti.

Bi tejle Narcisi privoščila enega takega zahtevnega otroka pa da vidimo kaj bi potem napisala!

Sicer pa, Lara, fajn nasvet ti je dala Seven in lepo je napisala tudi Gina. Njene nasvete bi najraje zbrala v kaki zbirki volumnov z naslovom Kako vzgajati. Bi bilo fajn, ko bi poiskala tudi kaj za nazaj, tudi pri "šolarjih", jaz večkrat kaj nazaj prebrskam.

Imamo pa tudi mi takega. S to razliko, da je tak že od rojstva. Edini nasvet je ta, da si zastavi svoje želje, ji to povej in na tem vztrajaj. In pika. Če ne uboga, sledi kazen.
Glede dejavnosti pa naj pove ali jih želi obiskovati ali ne. Če ne, potem je ne sili. Če pa ja, potem naj hodi.

Bi pa tole izkoristila še za eno vprašanje, predvsem Gini:

Kako je zdaj s tem zastraševanjem?

Že nekaj časa namreč dosledno uporabljam zastraševanje. Najprej je bil to policaj Pisk, ki bo prišel in piskal, v skrajnem primeru odpeljal v zapor k Dinu in Donu, odkar smo prišli s počitnic, kjer je imel priložnost vsak dan hoditi po tropskem gozdu, pa lev, ki je zelo hud, in bo rjovel in ugriznil ritko...  če ne bo ubogal.
Ker je to velikokrat edini način, da me na hitro uboga in naredi to, kar ga prosim, in vellikokrat edini način, da mi ponoči ni potrebno vstati ob 3 zjutraj in biti z njim do jutra.

... ker bolj kot sem mama, bolj ugotavljam, da so razne "otrokom prijazne" psihološke zadevščine zelo neprijazne do staršev in vedno bolj dvomim v otroku "prijazno, nenasilno" vzgojo. Konec koncev so generacije gor rasle tradicionalno, in kar dobro preživele, sadovi vzgoje zadnjih desetih ali dvajsetih let pa so take cvetke, da večkrat ostanem brez besed.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Ah, dejte nooo.....avtist pa psiholog za LAro  JE pa č tamala bolj svojeglava...se bo že navadial,da niso na svetu samo risanke in knjigice.

MOja hči je tudi toliko stara in tudi ne hodi v vrtec. In ravno zarad tega (zarad družbe) hodi na telovadbo oz. to je bolj igranje kot telovadba In se tudi še ni begvekaj vključila med ostale otroke, ki se pač poznajo med seboj.  JE blazno miren otrok in se bolj zase igra. PA prav tako uživa. Ko bo večkrat šla, se bo že navadila ostalih otrok.

Lara....prvo se ne sekiraj. Pa pusti mali naj dela kar hoče. Oz. ne jo silit v nekaj, ker se ji bo še bolj zamerilo. Saj bo sama sprobala, da je luštno se igrat z ostalimi. Samo počasi.

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

joj Lara ne sekiraj se....jaz mislim, da si ti dobra in ljubeča mami in ni panike. pri tamali je zdaj tako obdobje trme (vem ker imam ravno takega doma).
glede socializacije in privajanja na družbo drugih otrok, pa imaš še čas. verjemi, govorim iz lastnih izkušenj. tudi sama sem pri tavečjem mislila, da je pri dopolnjenih dveh letih že čas, da se prične družit z drugimi. in sem ga začela vozi na športne urice. pa je bilo to le napor za oba, ker ni hotel sodelovati (je bil tudi bolj mirno dete). tako, da ga nisem nič preveč silila. s tremi leti teh problemov ni bilo več, začel se je veseliti, da gre na telovadbo, dobil je kolega in hodi še sedaj pri petih. z razliko od njega pa tamali že zdaj hodi z velikim veseljem na telovadbo - že zato, ker ima velikega brata za vspodbudo, pa tudi po naravi je bolj živ.
tako da pusti času čas, vprašaj jo če želi it plavat, na telovadbo, če ne želi, je ne peljat. verjemi, prej kot v enem letu se bo slika obrnila.

_____________________________

[