V bistvu večinoma, edino na različne načine se do tega lahko pride.

Jaz tudi pri 30+ letih ne bi razumela, če bi me partner osamil. Npr. "letom primerno" bi me za ene pol dneva zaprl v špajzo.

Btw, če vas zanima, kaj razumejo in kako razmišljajo najstniki, poslušajte kdaj Sence adolescence na Valu 202. Presenečeni boste. No, vsaj jaz sem. Komaj čakam, da punčka zraste v najstnico.

nekako se mi zdi, da je enoletnik premajhen za tako kaznovanje - kazen je že glasen NE in slaba volja mame, pa osamitev je lahko v isti sobi - od stvari ga odstranimo na drugi konec. to se mi zdi čisto dovolj za majhne otroke, da razumejo da to ni OK, kdaj pa to naredijo, je pa drugo vprašanje (odvisno od otroka)

reče se ne in potem preusmeri pozornost, oz. ga pač odneseš stran. s ponavljanjem ga mine oz. se nauči da tega ne sme.

dopovedovanje, dopovedovanje dokler se mu ne zapiše v bučo





< Sporočilo je popravil piščanc -- 14.11.2006 15:43:29 >

_____________________________

iz malega zraste veliko

Jaz svoje 11 mesečnice nikoli ne kaznujem da bi jo kam odnesla, al udarila ali kar koli je bilo že napisanega klele.

Naša obožuje smeti, jih obrnem stran tako da pokrova koša ne more več odprt in rečem da je to umazano.
Če pa ji kaj ne dovolim ali dela kaj narobe, ji to razložim, in če ne zaleže normalen ton, potem povzdignem glas da ona razloči da nekaj ni vredu. Pri meni to pali. Če pol ure skupi ponavlam; Hana ne ne ne. Ne zaleže nič. Ko pa rečem:Hana NE.
Se obrne k meni in  reče: mmmmmmmmm in od cepeta stran od stvari ki ji ni dovoljena.

_____________________________

Love is in di er.

Meni pa se zdi da vzgoja enoletnika JE dresura, saj otroček za kaj več še ni sposoben. Nagrada je mamin nasmeh, kazen "hud" obraz.
Ta beseda se mogoče grdo sliši, ampak kaj je tak otroček drugo kot (še) mlada žival? Od katere pričakujemo da ne uničuje, za silo uboga, ve da ni (vedno) ta glavni...
Ne vem koliko je ta dresura pomembna za končno vzgojo, nam pa olajša oziroma omogoči vsakdanje življenje. Do momenta ko lahko začnemo pravo vzgojo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ah Nalin, saj ti v ničemur nisem mislila oponirati! Vem da je vsak otrok drugačen, in kot mati ti najboljše vidiš / ali pa isprobaš / na kaj reagira. Hud obraz je za enega ok, drugi išče kaj bolj konkretnega.

Sem samo hotela povedati da vzgoja pri majhnem otroku še ni mogoča,ker še nič ne zastopijo. In da se meni beseda "dresura" ne zdi grda beseda ampak je realnost.

Drugače jaz z mojo 3-letnico kar dobro shajam. Ve da če ne bo ubogala ne bo risanke in čokolade. In da če bo tečnarila za mizo ali nagajala sestrici bo šla v drugo sobo. In da igračke katere ona ne bo pospravila bojo končale visoko na polici in jih nekaj časa ne bo dobila. To je za enkrat ves arsenal ki ga imam, ha ha. Zaenkrat kar zadostuje.

Ko je imala 2 leti tega še nič ni razumela. Edino kar je šlo je bilo "če mi ne dovoliš da te oblečem grem sama ven". Takrat sem dosti kričala (kar ni pomagalo, ampak sem imela dojenčka in nisem mogla tako hitro ustati) in tudi po riti jih je gdaj dobila.

Moja mlajša pa ima eno leto. Umikam stvari, umikam njo, kaj pa vem. Govorim "ne" na kar se smeje. Če bi jo dala v drugo sobo mislim da bi tam mirno nadaljevala praznit omare. Ne morem na njo kričat, ne morem jo udarit. Čakam na boljše čase.