jaz sem  dala sestram (kar so bile vse po vrsti z mano res prijazna) - bonboniero in kavo....

kakšen mesec in pol do dva, pa sem nesla darilce še babci....dobila je slikico, na kateri smo seveda vse tri in pisemce, ki naj bi ga sestavila mala Lea (seveda sej jaz pisala v njenem imenu). Kot podpis, pa sva nareili odtis Leine nogice....sestra je bila zeloooo vesela....

torej nič se nism šla "koštat", ampak sem naredila darilo kar doma....

_____________________________

Opazujem te,kako mirno spiš,te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele,ko tvoja dlan leži v moji,opazim,kako zares majhna si.Tako si majhna-pomeniš pa mi ves svet.

Nič. Zakaj pa?



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Mi smo poslali novoletno čestitko in priložili slike, kjer je ona z našo dojenčico.

Mi smo na oddelek za sestre in babice ob odhodu domov nesli eno veliko košaro sadja (je  bilo junija in je bilo sadja v izobilju). Ne kave, ne čokolade, ne flaše zato, ker: sem imela sobo čisto nasproti pulta, kjer so se zbirale in hočeš nočeš je bilo vse slišat kaj se pogovarjajo. In so bili komentarji, da kaj jim vse ljudje nosijo, da saj bi lahko ble pošteno pijane od vse pijače, ki jo dobivajo, za sladkarije pa tudi, da preveč redi. In moram reč, da so ble res zelo, zelo vesele vitaminčkov.
Saj ne, da se čutiš kaj dolžen, samo tako, ker so bile res fajn