Iz srca se vam najlepše zahvaljujem za vsa izrečena sožalja in dobre misli. Lepo je vedeti, da v bolečini nisi sam in da ljudem ni vseeno zame in za mojega Roka, čeprav ga nikoli niso poznali. Vem, da je pred mano še dolga pot bolečine, različna občutja, skratka pot žalovanja. Vendar nisem še dovolj pogumna, da bi si upala pogledati v prihodnost. Nikoli si nisem mislila, da človeku v taki situaciji toliko pomeni iskren izrk sožalja. Pa mu-in to ogromno!!!
Še enkrat hvala  vsem za dobre misli. Vesela sem bila in sem še vsakega sporočila, ker sem se ob njem počutila boljše, čutila sem, da nisem sama!
Knjigo Prazna zibka-strto srce že imam. Berem jo počasi in pozorno, saj se v njej najdem in začenjam spoznavati, da so moja občutja normalna, da so proces žalovanja. Tudi jaz jo toplo priporočam vsakomur, ki tudi preživlja te težke trenutke.
Kaj več, v tem trenutku, še nisem sposobna napisati-preveč boli.
Hvala!!!

Iskreno sožalje.

Rada bi ti rekla, da bo bolje, mogoče nekoč bo. Bolečina bo počasi manj močna, spomini pa bodo ostali. Naj tvoj angelček bdi nad tabo in tvojimi.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Resnično mi je hudo zate... Težko si predstavljam, kaj preživljaš...

 zate!

Iskreno sožalje

Iskreno sožalje
Žal mi je da, se ti to dogaja in vem da je preveč vprašanj Zakaj...in nobenega odgovora...
Probaj verjeti da je tvoj sinek v dobri družbi , v družbi vseh tistih, ki jim ni bilo namenjeno živeti na tem svetu...moraš verjeti, da mu je tam lepo in da so tam sami angelčki s katerimi se igra in zabava...hkrati pa ve in vidi, da ga ima njegova mami najraje na tem svetu in da trpi ker ga ni....

Ne zapiraj se vase...potreben bo čas, da vsaj malo preboliš, pozabila ne boš nikoli...saj je le tvoj sinek...bodi hvaležna za trenutke ki ti jih je namen...da sta se spoznala...

Zaupaj nam tvojo stisko in probale ti bomo pomagati...pa čeprav le skozi besede, ampak verjemi pomaga...

Drži se in srečno...

_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

Moje sožalje.Res so suhoparne besede,pa vendar v takih tragičnih dogodkih ne najdem primernih besed.Do konca življenja bo v tvojem srcu ta bolečina ob izgubi ljubljenega sina,z leti bo majn močna,pozabljena pa nikoli.
Del tebe je bil,sedaj pa je ostala samo praznina.
Zelo hudo mi je zate za vse tvoje bližnje.

Danes je zame tako grozen dan. Počutim se obupano, samo. Tako rada bi bila z mojim sinkom. Pogrešam ga, čutim, da nikjer nimam več doma, najraje sem pri njem na pokopališču. Ta prostor je še najbljižje pomenu DOM. Nihče me ne razume. Vsak dan dobim kup opravil, ki jih opravim z veliko težavo. Še po kruh v trgovino težko grem. Prijatelji se pretvarjajo kot da Rokca sploh nikoli ni bilo, nihče ga več ne omeni. Z veseljem pa mi povedo kaj vse že znajo drugi otroci in kako so sladki. Sovražim ta svet, to življenje, ne razumem zakaj se je moralo to zgoditi. Preprosto ne razumem. Nobena mamica ne bi smela izgubiti otroka!! Tako rada bi bila nekje sama. Težko gledam mamice z dojenčki in nosečnice in tega me je sram.
Še kup misli mi roji po glavi, vendar jih ne znam izraziti, vse je tako zmedeno. Samo z njim bi rada bila!!!!

 moje iskreno sožalje. Ne morem reči, da vem, kaj preživljaš, ker ni res tako. Nihče, ki tega n doživel, ne more čutiti tega.

Vzemi si čas za žalovanje, zate in za Rokca. Če se na pokopališču čutiš bližje njemu, pa pojdi tja. Prižgi mu svečko, pogovarjaj se z njim in povej mu, da ga imaš rada in ga ne boš nikoli pozabila. Verjamem pa, da je on čutil, da si ga imela rada in si lepo delala z njim, ko sta bila skupaj.

Te tvoje ljubezni do sinka ti nihče ne more vzeti; ne ljudje, ki se mogoče ne znajo trenutno obnašati v tvoji družbi, ne razdalja, ki je med vama.

Jaz osebno verjamem, da se bomo nekoč spet srečali z vsemi, ki jih imamo radi in bomo takrat skupaj za vedno.

 za tvojega Rokca in  zate.

Iskreno sožalje tebi in celotni tvoji družini.




< Sporočilo je popravil petra + zoja -- 23.9.2006 21:06:29 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Iskreno sožalje    

Draga Andica, iskreno sožalje ob tragičnem dogodku, ki te je doletel. RAzumem te, čutim s tabo, čeprav na srečo ne delim tvoje usode. Moj sinko je preživel, čeprav je bil že krepko na drugi strani. Meni je najbolj pomagalo, ko mi je neka gospa rekla: veste, kakršnakoli že je njegova usoda, svojega otroka ne boste nikoli izgubili ne vi, ne vaš mož. Vi ste tako močno povezani med seboj, da bo on vedno z vami.
Teh besed sem se oklepala, ko mi je bilo težko, ko nisem vedela, ali bo preživel ali ne.
Tvoji občutki so v tem trenutku povsem normalni, ne zatiraj jih, pusti jim na plano. Ko bo minilo nekaj časa, bo bolečina počasi manjša.
V mislih sem s tabo.

LP

Pi-kica

andica,jaz pa vem,da v tvoji bolečini nisi sama,samo od silnega trpljenja,
ti tega ne opaziš,zaprla si se v svoj svet žalovanja.
Praviš,da se tvoji prijatelji delajo,kot da tvojega sinka nikoli ni bilo.
Ni res,le težko jim je,ker se v tvoiji bližini ne upajo ga omenjat,da te ne bi prizadeli s kakšno besedo ali spominom.Verjami jim,da jim ni lahko,ker se ne znajo obnašat,ne najdejo pravih besed,zato se odločijo,da bodo molčali ali pa speljali pogovor na čisto drugo vsakdanjo stvar.
Stopi jim nasproti in njim sama sporoči,da si želiš pogovora o sinku,da ti je lažje,če ga omenijo,če se pogovarjate o njem.

Iskreno sožalje

Andica kot ,da bi brala svojo zgodbo.Sedaj je bolečina grozna ,a vedi da bo sčasoma milejša.Tudi jaz sem šla skozi to v mesecu juniju ,ko nas je po 11mesecih trpljenja zapustila naša Ajša.Ne bom na široko govorila ,kaj vse je bilo ,kajti moja zgodba je že večinoma vsem jasna.

Ajša se je rodila z Downovim sindromom ,hudo črevesno napako ,hudo srčno napako itd...
V mesecu in pol ,je imela 3op. na črevesju -vse skupaj 6operacij v 6mesecih.Sedaj smo pa čakali operacijo na srčku ,vendar se je na žalost to njeno srce 21.6 v ranih jutranjih urah za VEDNO ustavilo.

Tako rada sem jo imela ,tako močno sem jo ljubila ,živela zanjo ;a Žal je usoda močnejša.Vzame nam tisto kar imamo najraje.Niti poslovila se nisem od nje in to me še vedno močno razjeda.

Ogromno poguma in moči ti -vam želim in vedi ,da smo zato tukaj ,da si pomagamo.Izpiši kar čutiš.Tudi meni je to pomagalo.Lahko se mi pa kaj javiš na ZS.

lp
nataša

Moje iskreno sožalje

Naj ga angelčki varujejo.

Moje sožalje Andica

_____________________________

Najdojenček

Moje iskreno sožalje.

 iskreno sožalje.....sploh se ne morem predstavljati kako hudo ti je.....meni je full hudo ker sem pred enim tednom izgubila svojega dedka - že to boli preveč - kaj šele če izgubiš svojega otroka......

ti se zjokaj....verjetno ti bo bolje.....čeprav bo to dolgotrajen postopek....bodi močna,,,,

_____________________________

Opazujem te,kako mirno spiš,te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele,ko tvoja dlan leži v moji,opazim,kako zares majhna si.Tako si majhna-pomeniš pa mi ves svet.

Draga Andica, pozno a vseeno iz srca iskreno sožalje. Ne morem si predstavljati kako boli izguba otročka.
Lahko ti ponudim roko, uho, ki te bo poslušalo.

Kar se pa tiče prijateljev, vem da te zdaj njihovo obnašanje boli in čeprav ni opravičilo otali včasih enostavno ne vemo kako pristopiti k žalujoči mamici.
Imam prijateljico ki jo je doletela podobna usoda kot tebe in čeprav sva tesno povezani včasih nisem vedela kako naj se ji približam, kaj naj ji rečem. Veliko informacij sem dobila na forumu Solzice.

V žalosti se ne oziraj na druge, ne glej na to kaj od tebe pričakuje okolica, ker vsak od nas žaluje posvoje.Če ti je do joka, jokaj, če bi kričala kriči in če imaš željo iti na pokopališče pojdi.

Javi se še kaj, mislim nate na tvojo družino, za tvojega Roka, pa bom danes na polju belih vrtnic prižgala svečko.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Iskreno sožalje!

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

 moje sozalje.
 ga cuvajo, verjemi.