Zanimiva tema.
No, moja izkušnja zaradi katere ne morem reč, da ne verjamem v te stvari je takšna:
ko smo bili še klinci (16 let) smo se kao igrali neko klicanje duhov - ampak bolj za foro kot zares. Bilo nas je 5 in smo sedeli za okroglo mizo. Podali smo si roke in klicali nekega pokojnega strica od enega fanta. Zunaj je bilo mirno. Vmes smo se še neki smejali, kao kaj sploh delamo... ura je bila 23.30. Nato je eden izmed fantov povedal neko izmišljeno 'čarobno formulo' in v trenutku ko je izgovoril stričevo IME je zunaj začelo močno pihat in so polkna močno zaloputnila  ej boljše da ne povem kako smo se USRALI!!!!! Takoj smo zlezli pod mizo i se tresli ko šibe... mislim, da smo rabli enih 15 min. da pridemo k sebi... od takrat naprej nam niti na pamet ni več prišlo, da bi se hecali s takimi stvarmi.

Ne se norca delat iz te teme. Sem jo brala 2 dni nazaj in, ko neham brat si misli, eh to je kr neki.  In v tistem se ruknem v mizo, ki je vsa pobrušena in prelakirana in se mi pod noht zabije 2 cm dolga trska. Pojma nimam od kje se je vzela ampak definitivno je nekaj na tem. Me je bilo potem tko strah ponoč, da nisem upala na wc, sem skoz študirala kaj, če je kakšen duhec pri nas.

Pred dvemi dnevi sem peljala hčerko na igrala v park. Tam je bilo nekaj otrok. Sedim na robu peskovnika, ogledovala si me je ena blond deklica. Usedla se je na gugalnico nasproti mene in se mi zazrla globoko v oči. Presunilo me je. To ni bil navaden pogled. Šel mi je direktno v mozeg, še globje. Nato zaslišim ime -poklicali so jo, da odhajajo. Stekla je stran, k babici, teti. Tako na hitro je bilo vse skupaj, komaj sem dojela, kaj se mi dogaja. Bila je hči moje pokojne prijateljice, ki je tragično preminula pred meseci. Večkrat se spomnim na to frendico, pogrešam jo, včasih vzpostavim stik z njo, komunicirava. Tokrat je ona navezala stik z menoj. Kot da bi me resnično obiskala... ampak ni mogla s svojim telesom.

Srhljiv, čaroben občutek.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

Sedaj čitam tvoj post, tako v temi, le svetloba od PC osvetljuje prostor, sinko medtem spi.. Nenadoma pa se me nekdo dotakne v temi....Zadrla sem se kot 300 , upam da sosed ne pride gledat! Tamali se je tako v temi postavil zraven mene in se revček še sam zelo prestrašil ob mojem kričanju..
Mislim da si ljudje dostikrat sami napravimo nek feeling, ki nas potem preganja.. Menim pa da ziher obstajajo neke dimenzije, ki jih naše duhovno telo lahko zazna, medtem ko nam um dopoveduje nekaj drugega..



_____________________________

ROŽICA

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nalin, dober odgovor. Sicer pa upam da moja vprašanja nisi razumela kot pravokacijo, temveč kot RESNO izhodišče za diskurz.

Sicer pa...ta moment, ko nas družba bombandira z raznimi ''trendy'' poceni zadevšnami, se je izraz ''angeli'' precej izpridil oz totalno izrojil. Moderni mediji/miselnost jih prikazujejo kot neko poceni ''izberipoželji'' silo katero naj bi ljudje po svoje manipulirali, izkoriščali za osebne namene itd itd.

Moje mnenje pa je drugačno. Angeli imajo svoj izvor, svoj namen, svojega ''gospodarja'' in svoje naloge.
Tu gre predvsem za NESNOVNA bitja ki niso omejena s časom in prostorom. Pokorna niso nam, temveč Najvišjemu ki jih je ustvaril. Sama od sebe se niso mogla ustvarit. Nekateri to Najvišje imenujemo Bog, nekateri Energija, tretji kaj drugega...

Po nekaterih doktrinah naj bi bili neposredni ''glasniki'' (nosilci sporočil, posredniki, mesindžerji) Njega/Boga/energije.

Veliko je zmede okol teh angelov...dejansko so pa samo v Bibliji (knjiga vseh knjig) precej natančno definirani in opisani.

Današnji moderni človek morda dela napako ko si jih slika po svojih željah/potrebah...in se premalo zaveda da ta bitja niso izdelek v merkatorju kjer je kupec kralj, temveč so bitja ki obstajajo/delujejo/bivajo med nami. Že dolgo časa.

Obstaja tudi prelepa molitev ''Sveti angel varuh moj'', ki je prastara in jo marsi kdo iskreno moli. In pomaga. Naši predniki, intelektualci, učenjaki, pa tudi preprosti knetje...so v tej molitvi našli moč za marsikater podvig ki jih je rešil pred izumrtjem ranljivega majhnega naroda.  Na zavednem in nezavednem področju. Ampak tu se potem lahko že začnejo predsodki, sovraštvo in ozkogledost.

G

ps. Imamo tudi več vrst angelov, nadangelov itd itd....

_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi moj sinko jih je videl in mi je to tudi povedal. Ena prvih besed je bila angelček, pa se sploh ne spomnim, da bi jo v njegovi prisotnosti uporabljala.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

A lahko zdaj meni nekdo cisto po kmecko pove, kako "naredis" tisto zlato piramido okrog sebe in bliznjih (upam, da sem si to sploh prav zapomnila od teh sedmih strani)?

A sebe naj si predstavljam v zlati piramidi, ki me varuje?

Ja..

A je to kej cudnega?

Jest tud verjamem.
Moja mami ima zelo izrazito sposobnost, da ve, kaj se bo zgodilo. Take, vecje stvari. Tudi kdaj bo kdo umrl recimo. Pa tocno je vedela, kateri dan sem diplomirala, ceprav nisem nobenemu v nasi druzini povedala, da sem sploh pisala diplomo. Ampak ona vidi to v sanjah - zmeraj so nekako povezane s tistim, kar se bo zgodilo in so zelo intenzivne. Pa zmeraj sanja to isti dan, ko se bo nekaj zgodilo in potem sploh ni presenecena ampak rece, 'ja, saj vem'.
Jaz tega (zaenkrat) pri sebi se nisem odkrila. Se mi je pa zgodilo, ze zelo dolgo nazaj, da sem tekla s travnika cez cesto na dvorisce. Ko sem pogledala, ce prihala kaksen avto, sem videla gospo srednjih let, obleceno v rjavo obleko, s kovckom v roki, kako gre po cesti - ampak vse je bilo tako, starinsko. No, jaz sem stekla k prijateljem, pa sem skilila mimo zive meje na cesto, kdaj bo sla mimo, da si jo se enkrat ogledam. Ko je kar ni bilo, sem sla nazaj na cesto pogledat... pa nje seveda njiker. Hisa je na samem in ravna cesta mimo, tako da ni mogla nikamor zaviti ali pa ze izginiti za ovinkom...  se zdaj ne vem, a se mi je samo zdelo...Ampak se vedno vem natancno, kako je izgledala.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz pa imam izkusnjo, ko mi je umrl bliznji sorodnik s katerim se zadnja leta pred njegovo smrtjo nikakor nisva razumela. Celo zelo ostre odnose sva imela. In preden je umrl, se kaksno leto nisva videla ne slisala.
Na dan ko je umrl, se je ura, ki mi jo je podaril leta nazaj ustavila ob uri, ko je umrl.
Nekaj casa po tem, pa sem imela sanje. In to tako zive sanje, da sem se mogl, ko sem se zbudila fino skoncentrirati, da sem dojela kaj je res in kaj ni.
Sanjala sem namrec umrlega sorodnika, da se je z mano sprehalal po drevoredu, fulll lepem drevoredu in se pogovarjal z mano - sprosceno, mirno, spokojno in v duhu odpuscanja. Se isti dan sem sla na grob, prizgala svecko in mu nekatere stvari odpustila.
V sebi verjamem, da je preko sanj stopil z mano v stik zaradi najinih neresenih odnosov.
Pa se in se takih in podobnih "zgodb" poznam.

Velikokrat se zgodi, da se mrtvi pridejo poslovit, naj bo to tako, da pozvonijo pri vhodnih vratih, se pojavijo v sanjah, hodijo po hisi da se slisi korake itd.
Tudi pojav z uro je pogost, moji sestricni se je ura ustavila, ko ji je umrla mami.