Jaz bi sla raje do psihologa, kot pa do psihiatra. Psihiater je zdravnik in vevinoma operira s tabletami, psiholog pa ima 1 uro casa za pogovor in te pocasi pripelje do tega, da najdes vzrok za svoja dejanja in nato se do tega, kako to odpraviti.
Drugace pa sport pomaga pri sproscanju, tudi meditacija, joga- moras sama pogruntat, meni je sport zakon.

Sedaj, ko si mirna, se o tem pogovori s svojim partnerjem. Povej mu o svojih strahovih, o tem kako se pocutis med in po izbruhu jeze...Mogoce bi bilo fajn, da ti tudi partner pomaga pri tem, npr.: ko otroci zivcnarijo, da on vstopi vmes in poda komando oyrokom, ti se pa ta cas umaknes in zadihas.

Fajn pa je da se zavedas svoje jeze in jo lahko kontroliras.

Si na zelo dobri poti k temu, da se tvoje stanje izboljša. Tudi jaz svetujem psihologa, saj si tako daleč da veš, da imaš težavo, zanjo nikogar ne kriviš, pa še na bolj zdrav način boš prišla do rešitve težave, saj psihiater takoj poseže po zdravilih, ki se jih navadiš in potem lahko dnevni odmerek le zvišuješ, da je sploh kakšen učinek. Verjetno pa ti bo psiholog vključil še moža. Res pa je bolje, da se kar direkt obrneš tja in tu ne iščeš ne vem kakšnih nasvetov.

Te čisto razumem, nisi edian.....Meni je v veliko tolažbo to da vem da nisem sama....
Jaz svoja čustva malček bolje obvladam odkar srbim za reden spanec in redno telesno aktivnost. Pa vzamem si svojih 10 minut na dan ko so samo moje, tako premagujem stres, ko sem manj pod stresom sem tudi manj razdražljiva.
Je pa res da me včasih vrže takšna malenkost iz tira da se kasneje vprašam če je bilo potrebno eksplodirat.

Pri psihiatru sem bila 1x, 10 minut. Takoj mi je napisla recept za pomirjevala, ko sem ga vprašala kako dolga bo kura, pa mi je odgovoril da dokler bom sama hotela!! WTF???? Zdravil nisem nikoli dvignila, tam pa me tudi niso videli.

SO boljši in slabši dnevi, a na srečo je vedno več boljših.