Zaradi padca srčnega utripa pri mojemu fantku so me odpeljali na nujni CR, brek kakršnihkoli poprejšnjih popadkov. Samostojno sem vstala 12 ur kasneje - bolelo kot hudič. Potem pa je bilo vedno bolje in tretji dan sem že maširala naokoli brez tablet proti bolečinam. Iz porodnišnice sem odkorakala kar peš - polna energije. Nikoli potem nisem imela problemov. 
Danes, ko je naš fantič star skoraj 4m se mi rana skoraj ne vidi več.
Se podpišem pod izjavo Minke Pobalinke. Tudi jaz bi takole komot rodila vsak mesec
08.10.2006, 12:48
dory
8852
IZVIRNO SPOROČILO: mucica1
Zaradi padca srčnega utripa pri mojemu fantku so me odpeljali na nujni CR, brek kakršnihkoli poprejšnjih popadkov. Samostojno sem vstala 12 ur kasneje - bolelo kot hudič. Potem pa je bilo vedno bolje in tretji dan sem že maširala naokoli brez tablet proti bolečinam. Iz porodnišnice sem odkorakala kar peš - polna energije. Nikoli potem nisem imela problemov.
Danes, ko je naš fantič star skoraj 4m se mi rana skoraj ne vidi več.
Se podpišem pod izjavo Minke Pobalinke. Tudi jaz bi takole komot rodila vsak mesec
no tkole je blo tud pr nas...poleg ostalih zapletov in preden je predraga G ugotovila,da se neki hudo narobe dogaja v mojem trebuhu me je prevzel ze ta drug G, me vrgu na mizo in reku...utripov ni, jst bom odrezal kukr bo bo, pa bom pol leps zasil...jst pa u nezavest k sem to slisala...skratka, CR v petek okol 11 zjutri, lezala se celo soboto, lacna k stirje pa mi niso hotl dat za jest ampak so se samo cudili kako morm bit tok sestradana
..vstala prvic v soboto zjutri, bolel k hudic, ampak ko sem se shodila je blo bols...isto popoldne sem letela stuk visje k svojmu lupcijo..babe niso zastople,da ga hocm met non stop ob sebi..cez 10 dni sem sla domov SKOR brez bolecin.. Je pa sit k se mi je na rano prilepil crevesje in ce mam prebavne motnje so to res katastrofalne...drugace se mi je zdel CR enkraten in bi se rodila po tej poti...brez problema...se ulezem in je :)
08.10.2006, 13:36
Eviii
1974
hm, tudi tle podobna zgodba. ko sm 4 dni ležala v bolnici in sm čakala, kdaj se bo začelo zares, so se končno začeli popadki, ko mi je dežurna g pri pregledu odluščila čep. en dan in ena noč popadkov na 5-6 min na koncu so naslednje jutro narekovali odhod v porodno. na začetku sm bla odprta dva prsta, po klistirju še enga več, ko so mi začeli dajat umetne popadke, se je začelo zares - popadki na par minut, jst sm se pa odpirala po pol cm na uro. maternični vrat se je počasi tanjšal, ampak ne preveč. po desetih urah so se odločli za cr, ker sm se ustavla na 4-ih cm in 3 ure ni šlo nikamor. 8 ur po operaciji so me že nagnali se stuširat in to mi ni bil problem. se je pa začelo kasneje s težavami, ki so privedle do neznosnih bolečin. staknila sem bolnišnično okužbo in me je bolelo ko 
. seveda tega v bolnici niso ugotovili. jaz sem vseeno vstajala (s takimi mukami, da vam ne povem). po 10-ih dneh sm šla nazaj v bolnico, ker sm mela čist trd trebuh. pa so me na živo spet odprli (tisti zunanji šiv) in je kr špricalo vn krvi, gnoja in sluzi. pol sm bla še skori dva mesca bolj boga (in dejan tudi). tko da pr meni ta teorija drži - dolgi popadki dolgo okrevanje. sicer pa ne vem, al zaradi popadkov al zaradi vnetja...
_____________________________
Dejana smo na silo spravli na svet 3.3.2006 ob 19.59 :)
