prosim, če mi lahko poveste ali katera pozna primer, ko se partnerja ločita in je otrok star šele nekaj mesecev, se ne doji več - koliko je primeren dogovor o tem za koliko časa gre k očetu,  (prosim zato, ker bi rada pomagala prijateljici), koliko sodišče odredi v teh primerih

Če ni ravno kakšnega nasilja (psihičnega ali fizičnega) v družini, naj bi tak otrok v primeru, da je skrbništvo dodeljeno mami, preživel kar precej kvalitetnega časa s svojim očetom. Po mojem mnenju je deljeno skrbništvo edini pravi odgovor. Ker v končni fazi sta šla starša narazen zato ker sta ugotovila, da bo precej bolje, če ne bosta več živela skupaj. In mene vedno presenetijo debate (po forumih, na pijačah, ma kjerkoli), koliko katera mamica dobi preživnine in kako se trudi, da bi bil otrok čimmanj pri očetu. Verjamem, da je mamici težje se za par dni ločit od dojenčka, starega 6,7,8 mesecev, kot pa očetu, ampak tudi oče ima vso pravico do otroka, je njegov, in tudi on mu bo veliko v življenju dal. Je res, da so naša sodišča skoraj standarizirana, da otrok avtomatsko (marsikdaj mogoče celo neuporavičeno ) pripada mami, in očetu se milostno naloži, da lahko otroka vidi 1x na 14dni v zameno za tistih 200,300€ (ali več, ali manj) preživnine. Če pogledam na svojega in otroke svojih bližnjih (prijateljic, sorodnikov) v veliki večini tako uživajo z očeti, da srčno dvomim, da si ne bi (v primeru, da bi bila ločena) želela, da otrok preživi tudi del tedenskega prostega časa s svojim očkom.

Aha, malo sem zabluzila V glavnem v primeru dojenčka, recimo 3x na teden po 4,5h? Pa na vsake 14dni naj prespi pri očku vsaj en dan. Ko bo pa otrok večji pa 50-50%. Moje mnenje.

Kaj pa vem, sama mora vedeti, koliko je do sedaj sodeloval pri vzgoji in koliko se je pripravljen sam ukvarjati z otrokom.
Dokler bi bila jaz na porodniški, bi ga pustila recimo enkrat na teden za celo popoldne, na željo očeta še kak dan, dva za urco ali dve.
Kasneje pa seveda več.


_____________________________