Zanima me kaj menite na to, da se deklico, ki ji je ime Sara ljubkovalno kliče Sarica? Ali se vam to zdi kul ali ne? Ali je bolje le Sari?

Ljubše se mi sliši Sari.

ali pa sarči

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Itak da se bo otroka ljubkovalno klicalo, naš ima sto takih 'doktorskih nazivov'. Mož ga je sicer hotel zmeraj pravilno klicati, ampak je tudi on podlegel .

Zdaj če jo boš potem tako klicala, kot bomo tule napisale, jo lahko tudi Saronči. Ali pa Sarikičica.
Otroka se ljubkovalno pokliče iz srca, ne pa kot ti nekdo reče, da je v redu.

Zakaj pa ne date otroku kar ljubkovalno ime v rojstni list zapisat, če se je ne misli klicati tako, kot ji je ime?

Moj sin je Bor in pika. Ni Borči ali kaj podobnega. Ljubkovalno ga pokličem raje ljubček, fantek moj...ipd. Ta drugi je Brin, pa ga kličem Bini, Bini-Binson-izpeljanka iz enega pogovora, da se bo sam sebe klical BIN, ker ne bo znal črke R. Ni pa Brinek, Brinček...

Ne vem no, meni so pomanjševalnice imen pač bedaste, raje kaj drugega, ime naj ostane...

Zakaj pa ne kar Sara?
Jaz tudi nisem pristaš pomanjševalnic, sem takega mnenja kot Marogica. Jaz (tudi mož in ostali) svoja otroka kličem po imenu, zelo redko uporabim pomanjševalnico.
Velikokrat so potem Sare, do konca življenja Sarice. Saj nič slabega, ampak včasih otroku potem to več ne paše in je težko vsem kar naenkrat ga začeti klicat po pravem imenu, ko so vsi navajeni na pomanjševalnico.
Če pa že izbiram med Sarica in Sari, sem pa za Sari.

Ne vem zakaj je treba prav iskat kakšne bedaste pomajševalnice... A Sara ni lepo ime?

_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

Sara naj bo Sara!!!

Lp,
Jackie

Meni so pa ljubkovalnice lepe - točno iz tega razloga, kot je splišni napisala. Jaz bi svojo, če bi bila Sara, zihr Sarči klicala. Saj Lano tudi Lanči, pa Lanča kličem, pa še en kup izrazov mi na pamet pride, ne bi vseh pisala, ki jih uporabljam. Še v šoli se mi kdaj "zalomi", pa koga ljubkovalno pokličem - tako, iz srca. Če je kak starš jezen, je pa to njegov problem. Otrok se še noben ni nikoli pritožil. V življenju je pač tako, da je 100 ljudi, 100 čudi. Če nekdo ne misli slabo, mu ni za zamerit.