Danes sem na otroškem igrišču doživela eno zelo zanimivo situacijo. Na igrišču se je sara igrala z žogo, mimo je prišel nekaj let starejši fantek in parkrat brcnil tisto žogo. Naši se je itak to zdelo ful zabavno in je letala za žogo. No enkrat je bil pa fantič mal premočen in je žoga poletela iz igrišča proti parkirišču. Po žogo je odšla moja sestra a glej ga zlomka žoge nikjer. Pregleda vse okoli in vidi enega dedka z vnukom, ki v rokah drži našo žogo. Mu lepo čisto prijazno pove, da je žoga njena in naj jo vrne. Tisti dedek pa kr nekaj začne sikat, da jo je on našel, da je to zdej njegova. Ker če jo pa nebi pobral bi jo pa avto povozil   Sej ne moreš verjeti, pa kako naj bo potem otrok kaj drugačen. Pa saj je bilo jasno, da je žoga po vsej logiki od nekoga iz igrišča, če je iz tiste smeri priletela. Al je bogi dedek mislil, da mu jo je nekdo iz lufta poslal.
No sej zdej mi je vsaj jasno, kaj se je zgodilo z nečakinjino račko, ki je padla iz vozička. Pa smo po parih metrih ugotovil, da nima več race. Šle nazaj do trgovine, samo čez cesto, race nikjer, v trgovini race nikjer. Ja gotovo je nekomu glih pred nos padla, verjetno iz neba.
halo dedki, babice, mamice, očki, tete, strici.... res smo dober vzor našim otrkom.
Kar nekdo izgubi brž v svoj žep skrit.

No, moj sinek je prejšnji teden 2x izgubil copatke. Greva z vozčkom nazaj po isti poti in copatka pač ni. No, ko je drugič izgubil copatek bele barve, mi slučajno ena kolegica  pove, kje je vidila ta copatek. No in kaj doživim, ko pridem na kraj, kjer naj bi bil copatek: copatka nikjer.

Hallooo!!!!!!!!!!!!

_____________________________

Kdor ne zapusti obale, nikoli ne spozna skrivnosti oceana.

pri nas pa se to ne dogaja le na sprehodih  na igralih nekateri starši celo pustijo, da njihov otrok 'pomotoma' vzame s seboj še kakšno igračko kakega drugega otroka  in se naredijo kot, da nič ne vidijo ... kako bi v takem primeru odreagirale ve? a)če gre za igračo vašega otroka b)za igračo drugega otroka (in ste sigurne, da je njegova!)... jaz sem že od pomladi na 'bojni nogi' z nekaterimi, ker sem jih vljudno opozorila, da so popokali nekaj, kar ni njihovo...

imam pa res dobre izkušnje z nekaterimi (predvsem mamicami - hvala vam ) za kar sem jim neizmerno hvaležna, ko je moja mala (je bila še v vozičku) pogosto med nakupovanjem brcala in izgubila čeveljček, škorenjček pa so pritekle za mano in mi vrnile!

Ja svašta, no. A da je žogo kr za svojo vzel  Mi sicer nismo še nič izgubili, če bi našli, bi pa tudi pustili. Pa kaj bi pa naj z enim copatkom počeli, ne vem, no.
Kar se pa igrišča tiče, pa midva včasih uletiva čist nenačrtovano, brez ajmerčka in lopatke, in če Jan že vztraja v peskovniku, si vljudno izprosiva kak kos, ki ga potem seveda vrneva.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, dedi ima očitno premalo penzijo, da bi vnučku kaj kupil - pa pade žoga iz nebes. Si moreš mislit - kakšno naključje - božji dar. Ti pa si upaš trdit, da je tvoja. Kaj takega. Nezaslišano.  Mogoče so to misli dedija.

Otrok ne razume, da ne more imet vsega, kar vidi. Zato pa smo odrasli, da jim obrazložimo. Ta dedi pač uči na tak način. Žal. Ljudje smo različni.
Je pa res, da midva tako ne delava. Se je letos zgodilo, da smo bili na plaži, maladva greta na igrala in prideta z žogo - ker je tam bila, pa nikogar drugega ni bilo na plaži. In, ker smo bili takrat res sami, sva dovolila, da se ta čas, ko smo tam, igrata z žogo, ko pa smo odšli, sta jo vrnila na isto mesto, kot sta jo našla. Sta še sama rekla, da se bosta samo ta čas igrala in, da si je ne mislita 'prisvojit', ker bo potem fantek ali punčka jokal.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Da lahko doživiš tudi kaj takega pa ne morem verjet. Mi smo komaj sedaj začeli hodit se v park igrat, ker smo prej še bili premajhni pa bom sedaj prav pozorna na naše stvari ker to je zadnje kar bi pričakovala in tudi odnesla ziher nebi nič čeprav nebi bilo nikogar tam. SVAŠTA

_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Mi smo veliko v parku in tam res svašta doživiš. Od popolnoma nevzgojeni otrok do kraj, pretepov in podobnih stvari ( in nekateri starši sploh ne reagirajo, če njihov otrok pretepa mlajšega od sebe, ali če mu želi odvzeti stvar, ki ni njegova,..)...Jaz nikoli ne obsojam otrok, niso nič krivi.Krivi so starši, ki bi morali imeti svoje otroke po budnim očesom in vedeti kdaj domov prinesejo nekaj kar otroku ne pripada..
Imam pa tudi par kar lepih, pozitivnih izkušenj..Ravno danes nama je s tamalo ena babica vrnila klobuček, ki ga je naša čebula izgubila pred skoraj tednom dni (sem ga že odpisala)...Bravo za takšne tetke