To vprašanje me zdaj že nekaj časa žuli... Sicer se nismo niti doma še nič o tem pogovarjali, ampak letos bo potrebno nekaj ukrenit glede tega.

Mož je evangeličan, jaz sem rimokatolik. Nihče sicer ne hodi v prve klopi cerkve, kar se tiče osebnega verovanja je zadeva intimno pošlihtana (torej pri sebi vemo v kaj in koliko in kako verjamemo)

Problem pa je sledeč. Vendarle imam željo (jaz, ker se z možem še nisem pogovarjal) otroka dat krstit. Evo, do tukaj sem premislil. Naprej je pa bolj ko ne, tema...
Ne vem, ali ga naj dam v moje ali moževe okvire verovanja (čeprav se tudi sam bolj nagibam k luteranstvu) in tudi tu v naši okolici je to pač prevladujoča religija, ali pa naj jo dam krstit v rimokatoliško cerkev? Hm, vem da boste rekli, zakaj to sploh rabimo... Osebno rabim to zato, ker se mi vendarle zdi, da je pri teh "cerkvenih" obiskih nekako otrok deležen izobraževanja v tej religiozni smeri. Nič se mi ne zdi narobe (celo nasprotno), da bo šla tako kot druge punčke v beli oblekici k prvemu obhajilu... Skratka, da ohranimo en del tradicije, ki se mi vsekakor zdi lepa.

Zgolj zanima me vaše mnenje. Naj poskrbim za ta "krst" ali menite, da si bom s tem nakopal več nevšečnosti kot koristi?

Glede na to, da živite v luteranskem okolju in vidva z "možem" spadata v za rimskokatoliško cerkev "rizično" skupino, se mi zdi racionalnejša odločitev uvajanje otroka v luteransko/ evangeličansko vero, ki naj bo bila načeloma bolj odprta za drugačnost, sploh če nameravate ostati na severu.

Doma bosta verjetno itak otroku posredovala miks obeh ver oz. neko zlato sredino tistega, kar se vama zdi za otroka najboljše. Itak vsak od vaju živi svojo osebno vero na svoj oseben način, prazniki in izročilo pa so za ti dve veri zelo zelo podobni.

Se mi pa zdi zelo pozitivno, da otroka želiš/ta dati krstiti Vseeno so župnijske skupnosti lahko zelo pozitivno in spodbudno okolje, predvsem s stališča zagotavljanja druženja, ogranizacije prostočasnih skupin (verouk, zbori, skavti, ...).

< Sporočilo je popravil magdalenica -- 8.5.2013 20:47:22 >

Krst naj ne bo tradicija. Pa to velja za vse religije. Če ne mislite živet v okvirih verovanja čemu krst. Ne razumem. Predlagam ti da opustiš misel in počakaš da se otrok sam odloči koliko mu pomeni vera....

Jaz pa tega ne razumem. Otrok naj se ne uči ničesar, dokler sam ne bo ugotovil, koliko mu pomeni znanje vožnje kolesa, pisanja, branja, računanja, jezika, baleta, violine ...

in kaj je nerazumljivega....vera ni življenskega pomena, kot je branje in vse kar si pač naštela...vera je osebna odločitev in če ne bo imela vpogleda in tudi živela vero, je krst brez pomena....mislim da ima vsaka religija preveč kvazi vernikov

Živiš vero lahko samo, če kdo podskrbi za tvojo versko vzgojo. In del verske vzgoje so seveda tudi zakramenti, ki imajo svoj namen oz. niso brez pomena. Pa čeprav marsikomu to ni všeč. Če ne misliš versko vzgajat otroka potem je res boje, da ga ne daš krstit. V nasprotnem primeru pa.

Kar se tiče dileme v kateri religiji pa mislim, da je to kar težka odločitev in da pa jo v prvi vrsti morata sprejeti skupaj s partnerjem. Jaz zase vem, da bi si želela da je otrok krščen v moji. Težko bi sprejela neko drugo, pa čeprav podobno. Ampak to sem pač jaz. Vidva sta pa vidva.

_____________________________

Uf, očitno sem šel prehitro na forum s tem vprašanjem

Sem samo mimogrede vprašal prejle (bolj kot ne res zgolj slučajno) mojega, pa je bil odgovor samo butast pogled in en hudo trd glas, da naj si s tem ne belim glave, ker tega pa pri nas ne bo!

Vseeno hvala za vaše mnenja. Očitno lahko pozabim na te stvari

Tudi jaz menim, da je krst brez pomena, če otroka v tem ne misliš vzgajat ... pač da ga daš krstit samo za to ker je tako navada, za veliko noč in božič pa potem otrok misli, da je point vsega v tem, kaj mu bosta velikonočni zajček in božiček prinesla itd. naprimer ... Samo če ti pa to res veliko pomeni in bi v tem otroka vzgajala, pa ne vidim razloga, zakaj bi te moževa prva, mogoče nepremišljena, reakcija takoj odvrnila od vsega skupaj ... pogovori se z njim in povej, kaj ti to pomeni pa on naj ti pove zakaj misli da ne ... pač tu nek kompromis pomoje ni možen, ker otrok je ali pa ni krščen, samo če se pomenita boš mogoče ti lažje sprejela njegovo neodobravanje ali pa on tvojo željo.