čao

pri nas pa se zadnje čase dogaja, da iz vrtca nosi razne pajacke, kocke, itd. skratka kar se lahko pospravi v žep. Nato ga peče vest in pove. O tem smo se že parkrat pogovorili, ničesar mu ne manjka, ne dobi vsega kar želi, ve da to ni prav in je otrok, ki se ne boji za svoje igrače. Celo svoje igrače deli prijateljem.
Pajacke mora vedno odnesti nazaj, vendar nisem neposredno prisotna v vrtcu tako, da ne vem kako to on izvede. Kaj mislite kako ukrepati in kaj to je?

Tudi pri nas se je že parkrat zgodilo, da sta otroka kaj v žepih prinesla domov, največkrat pa sem tako stvar opazila že v vrtcu. V vsakem primeru sta morala stvar odnesti nazaj, brez pardona. Smo se včasih tudi po 20 minut pregovarjali v garderobi, ampak vedno sta na koncu stvar vrnila. Če kdaj kateri ne ve/ni vedel, komu dotična stvar pripada, jo je moral pred mojimi očmi izročiti vzgojiteljici, le-ta pa je že potem našla pravega lastnika.

Tudi če ti otroka ne voziš v vrtec, pa to naroči tistemu, ki ga vozi - naj otrok pred to osebo igračko vrne bodisi lastniku ali pa vzgojiteljici.

Še to, jaz svoja otroka vedno prepričam tako, da ju vprašam, kako bi se onadva počutila, če bi nekdo vzel njuno najljubšo igračo, če pa je igrača vrtčevska, pa jima razložim, da je to pač igrača od vseh otrok in da se lahko vsak dan z njo igrata, vendar v vrtcu, kamor spada, vse ostalo se imenuje KRAJA. Za enkrat mi je vedno uspelo oba prepričati brez večjih težav.

To je faza. Pri nas je bila tudi. Jim je prav vzgojiteljica rekla,da naj žepe okoli obrnejo, in so jim stvari kar letele po tleh. Nekja časa smo pač nazaj nosili, potem jih je pa minilo.