... se je zgodil v začetku oktobra, v 21 tednu, ko je na rednem UZ pregledu G ugotovil, da fantku ne bije več srce. Kar tako, brez kakršnegakoli opozorila, zapletov, težav. In tako ne brskam več po forumu Februarčice ampak delim usodo in žalost z vsemi vami tukaj.
Kdaj bom jaz zaslišala jok mojega malčka v porodni sobi? Zdi se mi, da sem že kako leto skupaj noseča: najprej spontani splavi katerim naj bi bila vzrok pregrada, ki so mi jo odstranili, potem ta zadnja nosečnost. Zdi se mi, da sem neprestano na bolniški, da je moj veder obraz le maska za katero skrivam svojo žalost, ki velikokrat kar iznenada udari na dan.
Nisem depresivna, nisem brez upanja, vem, da se bo tudi zame prej ali slej nosečnost končala srečno na koncu .... sedaj sem le žalostna ... žalostna, da se je končalo tako kmalu in na tak način.
Čas se včasih res začne vleči.

žal mi je, da se ti je to zgodilo...

en objem  - pa da bi se čim hitreje prijela nova pikica in odplavala žalost.

Lp


_____________________________

Ne metat puške v koruzo, ker se lahko pokvari kombajn :P

Mirjam, ne bit žalostna, čeprav vem, da je zelo težko. Bo tudi zate prišel čas, brez skrbi. Bo kmalu sneg po hribih, tam se potem lažje pozabi...In držim pesti, da boš kmalu imela svojega otročka.
lp Darja

Hudo mi je zate   in verjemi, da boš tudi ti zaslišala jok svojega otročička. Ja, življenje nekatere močno preizkuša, a te preizkušnje ti bodo dale nove moči.



_____________________________

Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...

Drži se.

_____________________________

:)

Drži se, tudi tebi bo posijalo sonce. Usoda je včasih kruta.

Iskreno sožalje ob izgubi sinčka.Vem kaj preživljaš,sama sem dala to skozi.
Vse besede so odveč......Drži se mi .
en lp D.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Žal mi je zate in upam, da bo kmalu konec tvoje žalosti! Tudi sama sem dvakrat dala to skozi, enkrat celo v 6. mesecu nosečnosti,ko sem izgubila dvojčka. Verjemi, srce se mi je trgalo, a čez dva dni manj kot eno leto sem rodila hčero.
Drži se in naj vesela maska kmalu postane resnična!

Joj boga! Tako mi je hudo, ko berem takšne poste! Kaj ti naj sploh rečem?

Iskrene sožalje  kako hudo

_____________________________

LP, Ninica

V tem trenutku sem vse svoje najlepse zelje zate naslovila Njemu tam zgoraj. Rada bi ti povedala samo za izkusnjo moje kolegice, kateri se je cas vleke podobno kot tebi. Ima skoraj neverjetno zgodbo, po dvanajstih spontanih splavih se ji je v štiridesetm letu rodila prvorojenka. Bila je ze na robu obupa in sprasevala se je o smislu zivljenja. Toda upanja in vere ni izgubila. Imej oz. ohrani to moc in ne odnehaj. Tudi zate bo posijalo sonce- verjemi v to!!!

joj grozno  mirjamca tako kot druge tudi jaz verjamem da ti bo enkrat uspelo čeprav vem da so te besede odveč. 

Mirjamca, pozdravljena