Sem temo že odprla na drugem forumu, pa mi je prijateljica namignila, da je RR (naj)boljši.

No, nova tema, na katero bi rada slišala vaše komentarje je: kdaj se vam zdi pametno pustiti otroka prvič samega doma ( pa tudi če je samo za 15 min).

Naša včerajšnja avantura: naš 4 letnik je zbolel ( kot večina otrok v tem tednu ) in je ostal mož na bolniški. Prvič je postal lačen ( mož, ne otrok ) ob 9 in je skočil v pekarno, 100 m stran od doma (  pa samega pustil doma ) . Nato se je okoli 12 spomnil, da bi bilo lepo, če je že doma, tudi kosilo skuhat ( je res lepo, nič ne rečem) in se odpravil v Mercator po manjkajoče sestavine ( zopet sam ). Bi si človk mislil, da zna samo eno stvar skuhat... Ne bi razlagala kako je izgledal moj izpad, ko mi je povedal, kakšna faca je ta mal, da je lahko sam doma pri 4. Bom probala uprizorit s temi slikicami  . Ne, ni jih zadost.
Zdaj vem zakaj so ponavadi mame na bolniški....

Definitivno prekmalu. Nekateri jih še pri 10, 11 ne puščajo samih. Jaz še ne vem točno kdaj ga bom upala pustiti, ker moj je star šele 2 leti.

_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

Takole bom rekla, odvisno od otroka če mu zaupaš, potem ja,ga lahko pri štirih letih pustiš za kratek čas samega. Če se lepo z njim zmeniš da npr, gleda tv ti pa skočiš v trgovino. Pa da veš da tudi drugače upošteva dogovore, če pa nekaj obljubi pa čez pet minut pozabi potem pa veš da mu ne moreš zaupati, ga sigurno ne pustiš samega ne glede na to koliko je star.  Na splošno pa jaz 4 letnika, če ne bi bilo nujno ne bi puščala samega.

Moja večja dva pri 8. in skoraj 10. letih ne upata bit sama doma. No, hčerka všasih, ko skočim po malega na trening (sem za 10 min nazaj) že hoče ostat sama, kaj več pa ne.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Odkar Ajda hodi v šolo (od 5,5 let) se ji kdaj enostavno ne ljubi iti z nami na sprehod in raje gleda kako risanko in počiva. To je kako uro do dve uri.

Jaz sem mojega takrat 4-letnika tudi kdaj pustila doma za kakšnih 5 minut. Ko sem po kaj skočila v trgovino, ponavadi pa se mu ni ljubilo z mano peljati psa ven, ali pa je bilo že zelo pozno, pa sva bila sama doma. Pa je bil prav ponosen, da je sam počakal doma.

No, moja tavelika je bila pri 5-ih letih prvič sama doma, pa ne za dolgo - ponavadi, če je bila bolna, pa sem šla jaz v trgovino, ampak če je bila res nuja (je čisto blizu, tako da ni bila sama več kot 15 min), ali pa s tamalim ven pred hišo in sem jo hodila vsake toliko časa pogledat. Pri ene šestih je že sama kdaj prosila, da bi počakala doma in ne bi šla v trgovino, pa če sem imela govorilne za sina v vrtcu, je bila ravno tako tisti čas sama. Takrat riše, gleda knjigice, včasih, če mislim, da me ne bo eno uro ji dam risanko za gledat. Res pa, da je zelo redko sama doma.
Takrat tudi veljajo določena pravila in do sedaj se jih je vedno držala. Je pa res čisto odvisno od otroka, nekateri so že dovolj odgovorni in jim je za zaupat, drugi se pa bojijo.

Kaj pa je si dejal na to? Mu je bilo všeč ali se je bal?

Lp, S.

Sestra je stara 11 let in šele zdaj ostane kakšno uro ali dve čez dan sama doma.To se mi zdi primerna starost,tvoj otrok pa je vsekakor še premajhen.Ne bi ga pustila samega.

Jaz se strinjam s Trišo, da je to čisto od posameznega otroka odvisno; eni so res lahko že krajši čas pri 4 letih sami, drugi pa šele pri desetih.
Jaz našega 5-letnika niti pod točko razno ne bi pustila samega za več kot 5 minut, ker mu enostavno ne zaupam, da ne bi naredil kakšne neumnosti, čeprav če mu dam risanko,  zdaj lahko  celo skočim  po pošto (smo v 10. nadstropju), kar npr. še lani ni bilo možno.  Lani, ko je bil star 4 leta, sem enkrat letela dol po pošto, njemu pa sem pustila risanko in mu povedala, da takoj pridem nazaj. Do pritličja sem ga slišala, kako me je klical in prišel po stopnicah celo 2 nadstropji nižje

Sicer pa mene tole vprašanje tudi muči - se mi zdi, da našega do 10. leta ne bom pustila samega doma

Moja skoraj 5-letnica se tudi kdaj naprdne, da ne gre z mano (ne vem al v trgovino al pa k mami) in se pač zmeniva, dam ji risanke in ona gleda tv...ponavadi še zaspi zraven....vedno je bila pa do sedaj pridna...je pa tudi po 2 uri že bila "sama".....v hiši ni bila še nikoli sama, ker v spodnjem nadstropju živi mama, tako, da jo ona lahko popazi...pa običajno če je sama doma, sploh noče k njej dol, drugače bi pa non stop dol visela....

Si sploh pomislit ne upam . Jaz se po posto letim po stengah, da se skor polomim. Sem v manj kot minuti nazaj.

Mene je pa mama pri štirih pustila samo za 2-3 urce. Ona je šla v službo, jaz sem pa počakala očija. Tako, je to bilo pred 25 leti. Jaz si ne predstavljam, da bi tako malega samega pustila. Res pa je odvisno od zrelosti otroka in tudi od tega koliko bujno domišljijo ima otrok.
Se spomnim, ko sem bila v 1. ali 2.razredu OŠ. in sem bila pri sošolki na obisku. Želeli sva jesti kostanj. Pa sva vzeli plastičen krožniček (un otroški za igrat), gor naložili kostanj, sošolka je prižgala plin, in sva ga dali pečt. Naj ne govorim, kaj je bilo. Nekako nama je uspelo tisto prijeti in s krpo vred vržti skozi okno , hvala bogu da je bilo pritličje. Groza.

Moj ta starejši je star 5,5(skoraj 6) let in ga še nisem samega pustila doma. Niti ne pomislim na to. Pa ne, da ne bi zdržal ob risanki uro ali več, sploh ne, skoz imam pred očmi, da se bi česa spomnil in kaj ušpičil. Pa naj gre za vodo, elektriko ali kaj podobnega. Iz radovednosti in otroške razigranosti.

Konec koncev je še otrok in ne morem od njega pričakovati določene odgovornosti.

TOrej-moj mož bi jih tudi slišal, če bi ravnal tako kot tvoj. In mislim, da je imel tvoj mož enostavno srečo. In sreča je lahko zelo opoteča.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Če odštejem tiste minimalne trenutke, ko sem odnesla smeti ali skočila po pošto do nabiralnika (to sem tudi takrat, ko sta moja dva sinova kot nekajmesečna doječka spala v posteljici), potem je bil Jan prvič sam okrog 5-ega leta starosti. Šla sem v trgovino, kar mi je vzelo cca. pol ure. Pri starosti 7 let je bil prvič sam dobri dve uri, sedaj pa, ko ima 9 let in pol, pa skorajda ni več omejitve - lahko bi bil sam toliko časa, kolikor bi ga pustili, ker ve, kaj lahko in česa ne sme, pa tudi vse že zna sam (umivanje, oblačenje, priprava hrane) - ampak ga vseeno ne pustim za dalj časa. Nisem mirna.

Jaz mislim, da je to pač odvisno od posameznega otroka. Sicer imam še dojenčka, a vseeno dvomim, da se ga bom upala dalj kot za 5 minut (npr. da odnesem smetje ali grem po pošto) pustit samega pred 7. letom.

San, ni se nič bal. Mož mu je rekel, da gre v trgovino in naj lepo gleda risanko. Ta mali mu je naročil še en kinder jajček in zares pridno počakal.

Se strinjam, da je poleg starosti velik faktor tudi karakter otroka, samo naš ravno ne spada v skupino mirnih otrok ( izjemoma ko je bolan ).

Tako kot je rekla marogica, imeli smo blazno srečo.

Jaz sem pa takoj pomislila fantek sigurno lahko ostane tistih par minut sam ampak kaj če bi se možu nekaj zgodilo tako da ne bi prišel takoj domov? Ali bi fantek znal tebe poklicati na telefon, sosede, ali pa bi ga ulovila panika?
Moški so vedno tako relaksirani. Malo se lahko mame učimo od njih, malo pa so preveč...

V leta se ne bom spuščala....ne razumem pa, kako je lahko pustil doma bolnega otroka  

Odvisno od otroka...

Je pa res to, kar je izpostavila VERONIKA. Kaj, če se tebi kaj zgodi? Torej, otrok mora biti vsaj toliko velik, da zna uporabit telefon oz. ima mobitel.

Mič - saj, lahko da ni bil več v najhujši fazi ampak tisto, ko je ravno en dan brez vročine, za v vrtec pa še ni.

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Prvič sem bila sama doma enkrat pri sedmih ali osmih letih, ko sem zbolela, mama je pa morala v službo. S tem, da ima mama 5 min do službe, da sem znala poklicati, če bi mi kaj manjkalo plus tega sem bila kot otrok totalni fikus - si me počil pred tv, dal pobarvanko in barvice in sem tudi po 3 ure barvala in risanke gledala 

Pri 4-ih se mi zdi še malo zgodaj. Po mojem ga lahko pustiš takrat samega za kako urco, ko ti več ni treba stat za njim in skozi gledat, da ne bo kaj naštimal, ko zna vzet telefon in poklicat vsaj kakšno shranjeno številko in ko ve, da ne sme vrat odpret, če kdo zvoni.


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

[in ko ve, da ne sme vrat odpret, če kdo zvoni.

[/quote]

Ja to se meni zdi tudi zelo pomemben faktor.

Zame je to definitivno prezgodaj. Tudi če je otrok sicer priden in miren, sem ziher da odostnost enega od staršev kaj hitro izkoristi. No, lahko da se motim, samo tako razmišljam. Jaz ga pustim v zgornjem štuku samo toliko časa, če grem na WC, pa še med tem se mi poraja ogromno vprašanj, npr. kaj pa če okna odpira?

Po moje se vedno bolj komplicira. Pri 5 letih sem jaz že bila sama doma, pri 14 sem bila sama tud čez vikend, pri 6 sem se sama paljala z avtobusom iz Viča za Bežigrad in se čist fajn znajdla ko je zavil v garažo proti Šiški (aja pa bla sem bolana, mami je šla v službo jaz pa naprej k noni).

Jaz svojo 3 letnico že dolgo pustim samo v stanovanju in grem 2 nadstropja nižje obest cunje, včasih pustim še tamalčka z njo.

Mi je pa bilo mem ko je prjatlca pustila svojo 8 mesečnico samo doma ko je šla v vrtec po taveliko ker je ravno spala..... pa nima ravno čez cesto vrtca.