Gre pa se za mojo sestro. Moram se nekje spovedati. Imela je fanta, ki jo je zapustil po nekaj mesecih ko je rodila, nato se ni pglasil par mesecev in zdaj kar naenkrat pride. K njej in otroku hodi vsak dan. Saj to je vse lepo in prav. Ampak sestra je ponosvno čisto zaljubljena. On je rekel, da se bo spremenil ampak šele čez nekaj časa, ker mora prej še opraviti neke zadeve. Halo!!!! ČEz koliko časa? Mene je pa strah da bo ponovno prizadeta. Kaj mislite ve? A me naj skrbi ali naj pustim, da stvari tečejo kot pač tečejo? Saj vem, da je njena stvar ampak nočem, da bi bila spet žalostna, depresivna....

Ne vem, ampak mislim, da nič drugega ne moreš narediti kot to, da bo imela še bolj slabo vest kot jo verjetno že ima. Delala bo pa isto. Po moje ji edino lahko stojiš ob strani, če bo spet prišlo do tega, do česar je že. Pa povej ji to. Po moje da dokler človek ne doživi tistega podna, da sam uvidi, da mora nekaj naresti, nobene besede čisto nič ne zaležejo. Izgleda da ga tvoja sestra pač še ni in upam, da ji ga tudi ne bo treba.

Če hoče trpeti, in z njo tudi otrok, naj ostane z njim.

Ne moreš odločati namesto sestre in ne moreš razmišljati za njo, ker je to njeno življenje in imata vsaka drugačen čustveni moment pri tej situaciji. Težko je, res, poskušaj jo pač ohraniti na realnih tleh, da ne bo preveč poletela in potem spet globoko padla, kaj več kot potolažiti pa je verjetno ne moreš, ona pa je verjetno v prevelikem čustvenem afektu, da bi popolnoma razumela, kaj ji dopoveduješ. Poskušaj ji pač stati ob strani, če tega ne razume zdaj, bo pa čez nekaj časa in bo takrat mogoče bolj znala ceniti tvoje mnenje. Žal se vsi učimo na lastnih napakah in premalo poslušamo modre nasvete drugih, po drugi strani pa se nam zdi, da nam drugi samo pamet solijo in mi delamo prav. Postavi se v njeno kožo in poskušaj po njeno razmišljati...
Mogoče pa se bo le uresničil lepši možni scenarij zgodbe, pa bo poba enkrat res srečala pamet, eni res rabijo mesece, da se spravijo k sebi in odločijo, kaj bi s sabo, samo takšni ljudje niso sproščeni v življenju in se ne znajo prilagajat nastalim situacijam, zato mislim, da v vsakem primeru z njim ne bo ravno najsrečnejša ženka...
C'est la vie, ni vsem postlano z rožicami, zato pa potrebujejo prijatelje, da se lahko naslonijo na njihovo rame, ko jim je nabolj hudo. V končni fazi se moramo vse (bodoče) mamice zavedati, da lahko naenkrat ostanemo same, ne glede na razlog.

_____________________________

Carpe diem!

http://drejcdrejc.moj-album.com
http://www.najblog.com/drejcdrejc/

Če te sama ne prosi za pomoč in nasvet, se pomoje raje ne vmešavat, ker bo potem verjetno še bolj rinila z glavo v nesrečo, težko verjetno pa je, da bi te upoštevala. Mogoče ji edino prefinjeno namigni (ne očitajoče), da imajo lahko kakšne napačne odločitve na tem področju posledice za otroka (tu je pač on najbolj pomemben). Če pa te prosi za nasvet ali pomoč, ji pa povej vse kaj si misliš in zakaj. Sicer ji pa pač stoj ob strani, ko te bo potrebovala.

Ti svojo sestro tak al tak najboljš poznaš. Jaz pa svojo, tako da vem, da me ne bi poslušala, celo zjezila bi se name, da ji ne privoščim sreče... Mislim, da se človek lahk uči samo na svojih napakah (pa še svoje napake te včasih ne izučijo). Torej lahko ji kaj rečeš, sam te verjetno  ne bo poslušala in bo naredila po svoje. To je tudi njena pravica.

Ja zoprna je ta stvar s tvojo sestro...ne vem...ponavadi ljudje, ko smo zaljubljeni ne poslušamo drugih...sploh pa ne z nasveti, ki jih nočemo slišat...moje mnenje je, da če bo še enkrat šla na led, ji bo tokrat samo še huje...kako ji boš pa pomagala, pa sama najbolje veš...
On pa verjetno samo naklada, kar ona rada sliši...če je šel enkrat, potem bo šel drugič samo lažje...
Srečno!


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Točno vem- iz lastne izkušnje- kako se počutiš v dani situaciji. Rada bi pomagala sestri, ker ne moreš gledat kako je nesrečna! Pa ji ne moreš pomagat veš!Sama si mora! Vzdrži se kakršnih koli nasvetov, pa tudi če te vpraša zanje, ker na koncu bo itak naredila po svoje- kar je tudi edino pravilno. Ko me je moja sestra spraševala, kaj naj naredi, sem ji odkrito povedala svoje mnenje in mi je bilo pozneje žal, kajti bila je jezna in užaljena, jaz pa sem imela zelo slab občutek!
Stoj ji ob strani, poslušaj jo, bodi njena rama za jokanje in rada jo imej! Svoje življenje pa mora živeti sama, pa kakršno koli že je, njeno je!


_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Jaz se popolnoma strinjam s Paris.
Vsak mora sam spregledat - tudi meni je hudo ko gledam nekoga od bližnjih žalostnega in mu(ji) ne morem pomagat, ker se je sam(a) tako odločil(a).
Se mi kar  srček trga.